1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Novice

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
19.05.2017 12:39

V Portorožu posvet Pravne fakultete Univerze v Mariboru

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru v teh dneh v Hotelu Slovenija v Portorožu organizira 25. jubilejni posvet Pravne fakultete Univerze v Mariboru z naslovom Gospodarski subjekti na trgu in evropske dimenzije. 50 izbranih domačih in tujih pravnih strokovnjakov bo na posvetu razpravljalo o izpostavljenih aktualnih pravnih in družbeno pomembnih vprašanjih, med drugim o tem, ali bo sodelovanje na področju sodišč med državami članicami EU boljše ali slabše, o izvrševanju čezmejnih terjatev – kaj se lahko naučimo iz primera Pula parking, o kaznivem dejanju zlorabe položaja v slovenskem gospodarskem okolju, kako lahko kot upnik uveljavljate svoje interese v primeru statusno-pravnih preoblikovanj in o davčnih vidikih delovanja gospodarskih subjektov.

Zbrane je danes nagovorila tudi podžupanja Občine Piran mag. Meira Hot, ki se je dotaknila težav, ki na naši destinaciji pričakajo potencialne investitorje: »Težava nastane, ko investitorji ugotovijo, kako zapleten postopek jih čaka, če želijo pri nas uresničiti kakršno koli turistično inovacijo. Slovenska zakonodaja in pravna praksa imata namreč svoje posebnosti, v nekaterih primerih tudi slabosti, ki hromijo gospodarske tokove. Še zlasti ko gre za področje okolja in prostora, na katerem temelji vsak turistični razvoj.« Dodala je, da ključen problem izhaja iz dejstva, da lokalne skupnosti v Sloveniji v resnici nimajo vloge odločevalca, kot to predvidevata ustava in zakon, temveč je njena vloga bolj predlagateljska: »V sprejemanje prostorskega akta je pogosto vključenih več deset soglasodajalcev, kar postopek zavleče do te mere, da lokalne skupnosti preprosto ne morejo izvajati niti svoje strategije turističnega razvoja niti slediti razvojnim potrebam turističnega gospodarstva.«

»Na pobudo organizatorja posveta, Pravne fakultete Univerze v Mariboru, se bo ta teden v Portorožu zbralo več kot 50 izbranih domačih in tujih pravnih strokovnjakov, ki bodo sodelovali na štirih sekcijah in osmih okroglih mizah. Obravnavali bodo najaktualnejše teme z različnih pravnih področij. Naj izpostavim okroglo mizo Noveli ZPP E in ZIZ L, na kateri se bomo posvetili korenitim spremembam v postopku na prvi in drugi stopnji, novim ukrepom za iskanje dolžnikovega premoženja, spletni dražbi, itn. Želimo si širše razprave, tudi s publiko. Velik izziv bo tudi okrogla miza o odvetništvu v moderni družbi, ki se je bodo udeležili predstavniki odvetništva številnih držav. Pričakujemo, da se bodo posveta udeležili tudi strokovnjaki s področja pravosodja, javne uprave in gospodarstva«, ob tem poudarja dekanica Pravne fakultete Univerze v Mariboru red. prof. dr. Vesna Rijavec.

V okviru posveta se je danes v Hotelu Slovenija odvijala okrogla miza o Brexitu, na kateri so sodelovali prof. dr. Wendy Kennett (Univerza Cardiff), prof. dr. Verica Trstenjak (Univerza na Dunaju), prof. dr. Jose Caramelo Gomes (Univerza Portucalense) in drugi vrhunski pravni strokovnjaki, ki jih je nagovoril dr. Michael Wilderspin (vodja pravne službe pri Evropski komisiji), razpravljali pa so o vprašanjih, ali se evropski pravni sistem sesuva in sli je delovanje pravosodja v EU pod vprašajem.