1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Novice

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
28.08.2017 15:02

Podelili Grand prix 5. slovenskega festivala kamišibaj gledališča

Minulo nedeljo se je na Židovskem trgu v Piranu zaključil že 5. nacionalni festival kamišibaj gledališča, pripovedovanja ob slikah v malem lesenem odru, ki ga organizira Gledališče Zapik v sodelovanju z Društvom kamišibaj Slovenije. 4-dnevni program je ponudil 44 predstav, ki jih je izbral selektor Igor Cvetko, na festivalu pa so sodelovali ustvarjalci kamišibaja iz vse Slovenije. V tekmovalnem programu so odigrali 29 predstav, izmed katerih je strokovna žirija (mag. Mojca Jan Zoran, dr. Nagisa Moritoki in mag. Igor Likar) izbrala zmagovalno predstavo festivala in tri predstave, ki jim je podelila posebna priznanja.

Zlati kamišibaj, glavno nagrado festivala, je prejela predstava Jureta Engelsbergerja, ki je nastala po pesmi Tomaža Pengova z naslovom Daj, pomisli. Posebna priznanja pa so prejele predstave Martinovi troti, Tehtanje duš in Leteča krava. Žirija je ob tem ugotovila, da je 5. Festival slovenskega kamišibaja 2017 s pestrostjo različnih pristopov dokazal veliko inovativnost in v mnogih predstavah presegel tradicionalno kamišibajsko pripovedovanje kanoniziranega izvornega kamišibaja.

Festival je odprl župan Občine Piran Peter Bossman, slavnostnega odprtja pa sta se udeležila tudi visoka predstavnika Japonskega veleposlaništva v Sloveniji. Posebnost letošnjega, doslej najbogatejšega programa, sta bila nočni program, namenjen odrasli publiki, in predstava za piranske none, noniće in njihove mikene v Križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu.

Festival so omogočili Občina Piran in JSKD Slovenije, pri realizaciji pa so sodelovali Društvo kamišibaj Slovenije, ZKD Piran, Mediadom Pyrhani in Društvo Anbot Piran.