1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Novice

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
14.10.2017 18:15

Spominska slovesnost v počastitev padlih partizanskih pomorščakov

Občina Piran 15. oktobra praznuje občinski praznik v spomin na ustanovitev prvega Mornariškega odreda Koper leta 1944. Ob tej priložnosti je danes na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu potekala spominska svečanost v počastitev padlih partizanskih pomorščakov, ki sta jo organizirala Občina Piran in Združenje borcev za vrednote NOB Občine Piran.

Padlim so se s polaganjem vencev poklonile številne delegacije, zbrane pa so nagovorili župan Občine Piran Peter Bossman, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Občine Piran Bojan Česnik in slavnostni govornik dr. Jože Pirjevec. V svojem govoru je nakazal poglavitne črte zgodovinskega razvoja, v okviru katerega smo Slovenci postali pomorski narod. Poudaril je, da je to dejstvo v marsičem prispevalo h krepitvi naše samozavesti, saj je slovenska politična elita že sredi petdesetih let za bodoči gospodarski razvoj izbrala os Maribor-Ljubljana-Koper: »Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je omenjena odločitev odločilno vplivala na nadaljnje politično dogajanja v emancipaciji našega naroda in v njegov težnji, da se Evropo uveljavi kot suveren subjekt. Mislim, da danes brez Primorske in Obale ne bi bilo Republike Slovenije. Izhajajoč iz teh predpostavk in ugotovitev trdim, da je treba krepiti gospodarski, kulturni in civilizacijski razvoj naše pristojnosti ob morju, rešiti mejni spor s Hrvaško z dialogom, h kateremu nas zavezuje skupna pripadnost Evropski uniji, razvijati v imenu iste pripadnosti plodno sodelovanje s sosednjo Italijo, postati okno v svet za zaledne srednjeevropske države.«

Župan Bossman pa je ponosen, da Občina Piran za svoj praznik slavi vrednote NOB: »Pomembno je, da resnica ne ostane zakopana v zaprašenih arhivih, da vedno znova odgovorimo vsem, ki se sprašujejo, za kaj so se partizani sploh borili. Njihov boj je bil veliko več kot le prispevek zavezniškim silam. Borili so se proti ideologiji sovraštva, nasilju, ksenofobiji, rasizmu, antisemitizmu, izključevanju, diskriminaciji … Borili so se za vse, kar je človeškega in kar je dobrega v nas, za vse, na čemer danes gradimo svojo skupnost. Narodno-osvobodilni boj predstavlja tudi svetlo stran skupne zgodovine vseh treh narodov, ki sobivamo v Istri. Navdihuje nas in utrjuje naše prijateljstvo. Surovemu nasilju, s katerim nas je hotel zasužnjiti okupator, smo se uprli s tovarištvom, poniževanju z medsebojnim spoštovanjem. Naš politični razvoj nas je v naslednjih desetletjih včasih zbližal, včasih oddaljil, in izzivi, s katerimi se soočamo danes, so drugačni. Bo pa skupno iskanje novih rešitev vedno iskreno in pošteno, če se bo napajalo iz vrednot, ki so nas povezale v narodno osvobodilnem boju.«

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na spominski slovesnosti na predlog piranskega združenja borcev za vrednote NOB podelila dve zlati plaketi. Prejela sta ju ANPI iz Ogleja in Ljubo Susić. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Piran, Ženski pevski zbor Društva invalidov, Minka Lavrič in Maša Stevanovski ter Darijan Preskar iz Osnovne šole Cirila Kosmača Piran.

Foto: Barbara Kožar