1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Novice

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
08.02.2018 14:30

Fulvia Zudič je prejela Tartinijevo priznanje za izjemne dosežke na področju kulture v piranski občini

Občina Piran je slovenski kulturni praznik slovesno obeležila s prireditvijo Vsi izrazi kulture, ki je na predvečer praznika, 7. februarja, potekala v Avditoriju Portorož. Gostitelj večera župan Občine Piran Peter Bossman je ob tej priložnosti Tartinijevo priznanje za izjemne dosežke s področja kulture podelil Fulvii Zudič, ki se ji je občinstvo v polnem Avditoriju poklonilo s stoječimi ovacijami. Umetnica se je najprej iskreno zahvalila predlagateljem, Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Piran in Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran ter predsednicama Nadii Zigante in Manueli Rojec, nato pa še vsem, ki jo na njeni ustvarjalni poti podpirajo in ji stojijo ob strani.

Zbrane je nagovoril slavnostni govornik Tone Partljič, ki je poudaril, da smo Slovenci kulturno izjemno osveščen narod, na kar bi morali biti ponosni. Župan Občine Piran pa je strnil, da »Pirančani in Pirančanke živimo v posebnem prostoru, na stičišču narodov in kultur, ki so nas skozi stoletja izoblikovali trdno, strpno in duhovno povezano skupnost. Zato me boli, ko vidim, kako zelo veliko naših občank in občanov sta v zadnjih letih zasužnjila prepirljivost in nestrpnost. Ničesar lepega več ne vidijo in ne čutijo okoli sebe. Sejejo strahove in žanjejo sovraštvo,« je obžaloval Bossman ter občanke in občane pozval: »Odprite svoja srca kulturi. Naša življenja bodo bogatejša. Berimo, pojmo, slikajmo, zaplešimo … sprostimo svojo ustvarjalnost, pogovarjajmo se o  kulturi …. predvsem pa bodimo kulturni ljudje. Bistvo demokracije, ki smo si jo izborili, ni samo v volitvah, temveč predvsem v spoštovanju sočloveka, njegove posebnosti, drugačnosti in dostojanstva.«

Večer, ki ga je režirala Mojka Mehora Lavrič, povezovala pa Nina Šegš, so sooblikovali Jerica Mrzel, Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Siniša Bukinac, En big band in Žiga Rustja, MePZ Sveta Lucija, Glasbena šola Koper – podružnica Piran, Valentina Šestanj, FlipCapris, Gledališka skupina Flip piran, Plesna skupina Metulj in Gimnazija Antonio Sema Piran.

Obrazložitev priznanja:

Fulvia Zudič je vsestranska umetnica, gonilna sila umetniškega življenja v mestu Piran in v Skupnosti Italijanov, za katero dela že več kot dvajset let. Kot vsestranska umetnica zna združiti svoj talent s sposobnostjo organiziranja prireditev, vključevanja in sodelovanja z drugimi združenji ter institucijami Občine Piran.

Leta 1961 se je rodila v Kopru in leta 1979 opravila maturo na Srednji umetniški šoli v Ljubljani. Študij je nadaljevala na Akademiji za lepe umetnosti v Benetkah, kjer je diplomirala leta 1987. Še istega leta je pripravila svojo prvo osebno razstavo in od tedaj dalje sodeluje na številnih kolektivnih razstavah doma in v tujini. Umetnica je prejemnica številnih državnih in mednarodnih priznanj ter nagrad. Njena bogata življenjska pot jo je vodila najprej v osnovne in srednje šole, kjer je poučevala umetnostno vzgojo. Vstopila je tudi v svet mode in gledališča, kjer je delala kot scenografka in kostumografinja. Za italijansko skupnost je vodila številne slikarske in oblikovalske delavnice ter s tem spodbudila številne dejavnosti in dogodke, ki so v Piranu postali tradicionalni. Živi in dela med Sečovljami in Piranom.

Njeno delo odraža ljubezen in močno povezanost z rodno zemljo ter lokalnimi običaji, ki so se v družini prenašali iz roda v rod. Številna raznovrstna dela govorijo o Sečovljah in očarljivih solinah, o Piranu, njegovih trgih in ulicah ter o arhitekturnih detajlih, ki jih lahko opazijo le vešče oči umetnice, ki ljubi svoj kraj. Fulvia uspeva predstaviti ambiente in spomin nanje s podajanjem podob, ki so brezčasne, a natančne in realizirane z navdihom ter poudarkom na barvi in podrobnostih.

Na pobudo Združenja iz Veneta »Pro Loco San Pietro di Felletto« je lani sodelovala v kulturnem projektu Velika vojna. Predstavila se je s sliko na platnu, ki je bila nagrajena in je postala etiketa na steklenicah za posebno lokalno vino z območja, ki je promoviralo pobudo. Umetnica je ustvarila tudi številne ilustracije, med drugim je ilustrirala pregovore v reviji il Trillo, ki jo izdaja Skupnost Italijanov Piran.

Bila je članica žirije na tekmovanju Opera viva, v katerem so sodelovale občine Trst, Devin Nabrežina, Tržič, Videm in Koper ter RTV Slovenija-Radio in TV Koper-Capodistira. V okviru prireditve Oleum Olivarum je sodelovala na Ex temporu v Krasici v Istri. To je eden najstarejših sejmov na Hrvaškem, posvečen oljčnemu olju. Ob 30. obletnici Galerije Insula se je udeležila kolektivne razstave Združenja likovnih umetnikov Insula, na 52. Ex temporu Piran pa je sodelovala s sliko, ki je bila razstavljena v skladišču soli Monfort. Udeležila se je razstave Jesenski salon tržaške umetnosti v Trstu in bila na likovni koloniji, ki jo je organiziral izolski klub Folart v sodelovanju z Uradom na turizem in Krajevno skupnostjo Rodik, ki ji je sledila razstava del v Izoli. Sodelovala je tudi na skupinski razstavi v prostorih Združenja istrskih skupnosti v Trstu.

To je le nekaj zadnjih dogodkov v vrsti razstav in prireditev, na katerih je bila Fulvia Zudič protagonistka kulturnega in umetniškega življenja v piranski občini. Umetnica od nekdaj sodeluje tudi v izobraževalnih in pedagoških projektih s šolami v občini, kjer prek umetniške vzgoje širi ljubezen do umetnosti, krajine in zgodovine. Zato menimo, da si Fulvia Zudič za umetniško delo, senzibilnost in nenehni trud zasluži prestižno Tartinijevo priznanje.

Foto: Martin Bobič