1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Novice

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
04.04.2018 09:05

Gradnja krožišča v turistični sezoni ni dopustna

Župan Občine Piran Peter Bossman je včeraj od Direkcije RS za infrastrukturo zahteval, naj preloži začetek gradnje krožišča na območju sedanjega semaforiziranega križišča na državni cesti v Luciji na čas po turistični sezoni, saj v skladu s sedanjim terminskim načrtom zaključka gradnje ne bi mogli pričakovati pred 15. julijem.

»Ker gradnja krožišča času vrhunca poletne turistične sezone in največje obremenitve prometne infrastrukture v Občini Piran ni dopustna, vzdržna in varna, zahtevam, da se začetek del na krožišču prestavi na termin takoj po glavni turistični sezoni, in sicer v drugo polovico septembra,« je zapisal župan Bossman in direkcijo pozval, naj nov elaborat cestne zapore pripravi na način, ki bo onemogočal dodatne zamude oziroma zamike z deli.

Aktivnosti za izgradnjo krožišča na državni cesti v Luciji so se sicer začele prav s pobudo Občine Piran, ki je 4. novembra 2013 tedanjo Direkcijo RS za ceste (danes Direkcija za infrastrukturo) opozorila, da je za izboljšanje prometne varnosti in pretočnosti prometa na tem območju nujno preoblikovati sedanje križišče v krožišče. Direkcija RS za ceste je 18. decembra 2013 odgovorila, da je treba za ureditev krožišča preveriti upravičenost predlagane ureditve z izdelavo ustrezne prometne študije za izvedbo krožišča in projekta idejne zasnove, ki jih mora plačati Občina Piran. Občina Piran je to v letu 2014 tudi naredila in oba dokumenta, študijo in projekt idejne zasnove, posredovala direkciji in jo nato 17. marca 2015 pozvala, naj za izboljšanje prometne varnosti in pretočnosti prometa na tem območju pospeši aktivnosti za izgradnjo krožišča.

Gradnja krožišča v času glavne turistične sezone, kot jo direkcija načrtuje zdaj, pa bi dosegla ravno nasprotno od želja Občine Piran: znižala bi stopnjo prometne varnosti in ohromila promet na tem območju. Zato verjamemo, da bo Direkcija RS za infrastrukturo začetek gradnje preložila na jesen, ko se obremenitev prometne infrastrukture v Občini Piran občutno zmanjša in bo celotno investicijo mogoče izpeljati hitro, varno in učinkovito.