1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Pojasnila in popravki

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
13.09.2012 12:23

Popravek na članek »Portorož brez zelene oaze«, objavljen 27. avgusta 2012 v reviji Reporter

Na podlagi 26., 27. in 28. člena Zakona o medijih zahtevamo objavo popravka v zvezi z neresničnimi navedbami in dejstvi v članku »Portorož brez zelene oaze« novinarke Biserke Karneža Cerjak, ki ste ga v ponedeljek, 27. avgusta 2012 objavili v reviji Reporter. Novinarka objavljene navedbe ni preverila na Občini Piran in je z zapisanim prizadela interes Občine Piran. 

Novinarka zapiše, da je bila prostorska predstavitev slaba in na hitro sklicana, kar ne drži. Gre za zavajanje, saj je Občina Piran daleč presegla vse zakonsko predpisane postopke vključevanja javnosti pri sprejemu prostorskih aktov. Občina je ravno zaradi zavedanja o pomembnosti predvidenih posegov organizirala dve javni tribuni o prostorskem razvoju celotnega Portoroža. Prvo oktobra 2011 in drugo v januarju 2012. Namen prve javne tribune je bil doseči konsenz glede bodočih vsebin, namen druge pa pokazati možne prostorske ureditve teh vsebin. Na obeh javnih tribunah, ki so bile organizirane v Avditoriju in se jih je udeležilo okoli 400 ljudi, je bilo prikazanih več možnih scenarijev bodočega razvoja Portoroža. Na tribunah je bila zastopana tako strokovna javnost (urbanisti, arhitekti, dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani in predstavnik MZIP), predstavniki turističnega gospodarstva (direktor Turističnega združenja Portorož, predstavniki hotelskih verig, posamezni privatni turistični delavci,..) kot seveda in predvsem tudi krajevna skupnost Portorož, s katero občina tesno sodeluje, krajani Portoroža ter različna strokovna in laična javnost iz vse Slovenije. Vse vsebine, ki so se kot potrebne za razvoj Portoroža omenjale na tribuni, so se vnesle v programsko shemo v OPPN Kaštel. Javna razgrnitev in javna obravnava samega OPPN Kaštel je potekala na običajen, v Portorožu že leta ustaljen način, vključno s tesnim sodelovanjem KS Portorož in razširjenimi načini obveščanja.

Civilna iniciativa Kaštel je v proces vključila tako Zbornico za arhitekturo in prostor Republike  Slovenije kot MZIP, Direktorat za prostor. Mnenje Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije je Občina Piran takoj objavila na svoji spletni strani www.piran.si in ga smiselno upoštevala. Direktoratu za prostor je Občina Piran odgovorila prej kot v predpisanem roku, 10.8.2012.  Župan je sprejel predstavnike civilne iniciative, se z njimi pogovoril in jih prosil za konstruktivne pripombe, ki jih še vedno čakamo.

Nadalje novinarka, brez da bi preverila, napiše, da načrt gradnje ne upošteva Strategije razvoja turizma 2009-2015, kar nikakor ne drži. OPPN Kaštel je izdelan skladno s sprejeto Strategijo razvoja turizma v Občini Piran 2009 – 2015, ki jo je občinski svet sprejel leta 2009. Na strani 99 v tabeli 29 Opredelitev ključnih razvojnih investicijskih projektov in aktivnosti v turistični destinaciji Piran/Portorož v obdobju od leta 2008 do 2015 so vključeni in obrazloženi vsi programi, ki so opredeljeni v OPPN Kaštel. V poglavjih 5.2.4. Definiranje potencialnih in ciljnih trgov/segmentov in 5.2.5. Definiranje primarnih in sekundarnih ciljnih segmentov pa so opredeljene ciljni trgi in segmenti, ki so jim posamezni programi v OPPN Kaštel namenjeni. 

V OPPN Kaštel je predvidena velika podzemna garažna hiša z okoli 800 parkirnimi mesti. Podzemna garaža ni namenjena samo predvidenemu objektu, ravno nasprotno. Z velikim številom parkirnih mest rešuje problem parkiranja v celotnem Portorožu na najustreznejši mogoč način. Avtomobile privede pod zemljo, še preden zapeljejo na obalno promenado. Strokovne službe občine Piran že več kot desetletje umeščajo podzemno parkirno hišo v središče kraja, s tem umikajo parkirne površine pod zemljo in obstoječe parkiranje v središču in na najdragocenejše površine ob morju in promenadi namenjajo ustreznejšim vsebinam. Z dvema parkirnima hišama, Valeto in Kaštelom, se bodo poleg zaparkirnih površin zmanjšali tudi prometni tokovi, s čemer bo obalna promenada postala še prijetnejša.

Pojavljajo se tudi zahteve, naj se čas javne obravnave podaljša še za mesece. Glede na čas, ki smo ga v preteklih letih porabili za pogovarjanje, in glede na gospodarsko situacijo, ko se preživetje meri že v dnevih, ne damo v tednih ali mesecih, bi bilo upoštevanje teh zahtev povsem neodgovorno. Ugotavljamo, da je konkurenčnost Slovenije izjemno nizka zaradi dolgotrajnosti postopkov in zaviranja investicij, tudi najbolj smiselnih, na vsakem koraku. Kot občinske strokovne službe se s tem problemom srečujemo na vsakem koraku. Na ravni cele Slovenije izumljamo nove načine, kako postopke skrajšati, zato odločno zavračamo nesmiselno podaljševanje, ki lahko ogrozi nadaljnja vlaganja v Portorož in ga na turističnem zemljevidu pahne še globlje. 

Pojavljajo se očitki o premiku središča Portoroža s pomola v območje Kaštela. Te očitke zavračamo ne samo kot neutemeljene, temveč celo kot smešne. Seveda je velika želja vseh nas, da se na Kaštelu oblikuje novo središče Portoroža. Ni urbanista, ki Kaštela ne bi prepoznal kot sečišča dveh najpomembnejših prostorskih osi v Portorožu: obalne promenade in pravokotne osi, ki povezuje morje in Avditorij. Prav poudarek obeh osi, umestitev novih, mestotvornih programov na sečišče obeh osi ter ureditev velikega javnega in zelenega prostora je tista, ki bo Portorožu dala novo dimenzijo; ki bo dogajanje na obali končno potegnilo tudi proti Avditoriju. Poleg tega pomol ni središče! Kot središče mediteranskega kraja si želimo oblikovati prostor tržnice, pekarne, ribarnice, kavarne, živilskih trgovin, morda pošte in lekarne – kraja, kjer se bodo srečevali prebivalci in obiskovalci. V prostor želimo vnesti nekaj mondenosti in nove programe, ki so bili predlagani v strategiji razvoja turizma. In seveda oblikovati osrednji prostor nove prostorske ureditve: veliko ploščad, ki naj živi vse leto, vse dni v tednu: kot trg, kot tržnica, kot prostor za prireditve ob Avditoriju, kot prostor srečevanja blizu morja. Uspeh Občine Piran je, da je tako veliko površino na najatraktivnejši lokaciji ob morju in eni najdragocenejših v Sloveniji obdržati prazno in zazelenjeno, namenjeno samo ljudem.

Pripravila: doc.dr. Manca Plazarvodja
Urada za okolje in prostor občine Piran


Dokumenti za prenos: