1 2 3 4 5

Občina Piran

Občina Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina in eno izmed pomembnejših središč kongresnega, zdraviliškega, igralniškega in navtičnega turizma v severnem Sredozemlju. 

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so ene zadnjih v Sredozemlju, kjer se sol prideluje na tradicionalen način. Stoletno sobivanje človeka in narave je ustvarilo razmere za pester rastlinski in živalski svet ter bogato kulturno dediščino, katero prikazuje Muzej solinarstva. V park se odpravimo peš ali s kolesom in si v družbi solinskih ptic ogledamo kraj, kjer si preteklost in sedanjost podajata roki.

Krajinski park Strunjan

Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.

Oljčno olje

Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 
Pogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je »mediteranski tip« prehranjevanja, ki temelji na jedeh z značilno količino oljčnega olja – najbolj zdrav. Najstarejša oljka v Istri se nahaja na Brionih, znanstveno pa je dokazano, da je stara okrog 1600 let. Kljub temu, da o oljčnem olju obstajajo zapisi nekaterih znanih grških in rimskih pisateljev iz antične dobe, ki v svojih delih slavijo izvrstnost in prefinjenost istrskega oljčnega olja, se o vrstah in številu dreves ne ve veliko.
Posebnost istrskega polotoka v gojenju oljk se odraža v dvatisočletni tradiciji in izjemni potrpežljivosti istrskega človeka, ki je na tem prostoru vzgojil nekaj specifičnih avtohtonih istrskih vrst.
V katalogu je opisano vse skupaj 23 vrst, od katerih je 11 domačih in 12 tujih. Dan je pregled najbolj osnovnih podatkov, ki lahko koristijo proizvajalcem oliv in oljčnega olja.
Domača olja iz naših, bolj hladnih krajev, so bolj aromatična in bolj zdravilna (imajo boljše razmerje maščobnih kislin) kot so olja iz južnih krajev Evrope ali Afrike. Ravno zaradi visoke vsebine nenasičenih maščobnih kislin, oleinske kisline in velike količine antioksidantov – polifenolov, je oljčno olje dokazani predpogoj zdravega načina življenja. 

Mesto Piran

Nastanek Pirana še naprej buri domišljijo znanstvenikov kljub številnim poskusom, da bi rojstvo mesta pojasnili kar z izvorom imena. Nekateri zgodovinarji menijo, da imenu Piran botruje grška beseda pyr (ogenj). Legenda namreč pravi, da so Pirančani v preteklosti zažigali velike krese prav na mestu, kjer danes stoji svetilnik.

Odgovori na vprašanja, pobude in predloge svetnic in svetnikov

Natisni vsebinoPovej naprejPovečaj pisavoPomanjšaj pisavo
12.07.2017 ob 11:13
Pri obravnavi predloga sprememb prostorskih ureditvenih pogojev v občini Piran na 19. redni seji OS, točka 4A – Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja planskih celot: Strunjan (1), Fiesa–Pacug (2), Piran (3), Razgled–Moštra–Piranska vrata (4), Portorož (5), Lucija (7), Sečoveljske soline (10), Dragonja (12) in M SE/2 v Občini Piran smo bili svetniki seznanjeni s predlogom minimalne velikosti gradbene parcele stanovanjske stavbe na območju izven območja naselij, kadar predstavlja razpršeno gradnjo, ki ne sme biti manjša od 400 m2 (4. alineja 26. člena). Zastavljam naslednje svetniško vprašanje: Koliko je objektov v Občini Piran, ki so bili sanirani po sanacijskem PUP-u in katerih parcele so manjše oziroma enake 400 m2 ter koliko je takih objektov na parcelah v razponu od 320 m2 do 400 m2? Koliko je nezazidanih gradbenih parcel v razponu od 320 m2 do 400 m2? Hvala za odgovor. Mag. Milica Maslo Bezer

07.07.2017 ob 15:10
Na 19. redni seji Občinskega sveta Občine Piran sem podala pobudo glede izgradnje depoja za Obalne galerije Piran, ki nimajo ustreznih prostorov. Dobila sem odgovor, da se v Uradu za družbene dejavnosti zavedate in podpirate, da je za nadaljnje delo zavoda nujno treba poiskati trajno rešitev. Ker je tudi vaš cilj zagotoviti prostore, ki bodo primerni za hranjenje muzejskega gradiva in bodo rešili prostorsko stisko in neprimernost depojskih prostorov, predlagam, da se za njihovo izgradnjo predvidijo sredstva v proračunu za leto 2018. Le tako se bo trajno ureditev prostorov lažje načrtovalo tudi s pomočjo države. Strinjam se, da je treba poiskati skupno rešitev, ki bo primerna tako za Obalne galerije Piran kot Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, saj sta oba zavoda s statusom pooblaščenega muzeja za opravljanje javne službe v okrilju Občine Piran, ki je njuna ustanoviteljica. Upam, da bodo čim prej stekli potrebni postopki, ki bodo rešili pereče težave dvema zavodoma hkrati in bodo omogočili njuno brezhibno delovanje z zakonskimi predpisi. Hvala za posluh in lep pozdrav. Občinska svetnica Neli Romanello

07.07.2017 ob 15:10
Spoštovani, z gotovostjo lahko napišemo, da sta na novo očiščeno krožišče Valeta in odprt pogled na Portorož, če se peljemo po cesti Valeta–Portorož, čudovita dobrodošlica vsem obiskovalcem in tudi domačinom, ki to cesto dnevno uporabljamo. Malce nas razžalosti zastrt pogled, ki ga ovira podrast ob cesti Valeta–Lucija, saj je le še ta del ovira, da tudi s te strani nismo deležni čudovitega razgleda na Portorož, ki ostaja očem zakrit. Dnevno, zlasti pa ob koncih tedna v poletnem času, to pot uporablja veliko turistov, tranzitnih gostov. Verjamemo, da bi odprt pogled premamil marsikaterega popotnika, da bi se vsaj za kakšen trenutek ustavil tudi pri nas in si od blizu ogledal lepote našega kraja. Zato apeliram na vas, gospod župan, in na občinske strokovne službe, da poskusite pri pristojnih doseči, da se tudi ta del ceste uredi, očisti podrastje in tako omogoči ter odkrije prekrasen pogled na Portorož. Občinski svetnik Miloš Stegovec

07.07.2017 ob 15:09
Pozdravljeni, vsem nam je znano, da imamo v Piranu le dve otroški igrišči (pri nogometnem stadionu in na Rozmanovi ulici), zato bi bilo smiselno razpoložljive površine, ki bi lahko bile otroška igrišča, urediti, opremiti z igrali in ograditi, da se otroci lahko varno igrajo. Prav tako bi bilo na teh površinah treba prepovedati dostop za živali, ki tam lahko vršijo potrebe iztrebljanja brez nadzora lastnikov. Pred leti je Občina Piran sodelovala v projektu Unicefovih otrokom prijaznih mest, v okviru katerega se je zavezala zagotoviti otrokom primerna in varna igrišča. Številna igrišča v Luciji in drugih naseljih so že tako urejena, le otroci v starem mestnem jedru Pirana imajo možnosti igre zelo omejene ali pa igrajo igre z žogo kar na Tartinijevem trgu, kar moti mimoidoče in goste v lokalih, saj je žoga okrogla, leti in se kotali vsepovsod. Predlagam nekaj možnih ureditev in prosim, če se jih prioritetno uvrsti v občinske proračunske programe. - V območju OŠ Cirila Kosmača v Zelenem gaju je dokaj urejen zeleni park, v katerem je tudi nekaj igral. Lahko bi ga dodatno opremili, ustrezno varno uredili in ogradili. Lahko bi ga uporabljali tako šolarji kot otroci, ki živijo v tem delu Pirana. - Na Pusterli je bilo pred desetimi leti urejeno otroško igrišče, ki ga je bilo treba le še ograditi. Lastnik zemljišča je soglašal, da tam naredimo igrišče, vendar je najbrž motilo sosede, zato je KS Piran dosegla, da se igrišče odstrani. Predlagam, da se ga s soglasjem lastnika zemljišča znova vzpostavi in ogradi z možnostjo zaklepanja, sicer je ta zelenica izključno pasje stranišče – polno iztrebkov, ki jih lastniki psov ne pobirajo. Sicer se ta površina lahko tudi ogradi in določi za pasje igrišče, kot je v Luciji v Parku Sonce ali v bližini športne dvorane. - Na Budičinovi ulici v Piranu je manjša zelenica v lasti Občine Piran, ki jo urejajo okoliški prebivalci in JP Okolje Piran. Mamice iz soseske so me prosile, naj tam uredimo otroško igrišče z vsaj nekaj manjšimi igrali, ki ne zahtevajo veliko prostora, zato predlagam, da se ta naloga uvrsti v program ureditev otroških igrišč. - Na Punti pred cerkvijo Marije Zdravja so bila nekoč igrala, ki so jih kasneje odstranili. Po arheoloških raziskavah je velika površina še vedno le zasuta z gramozom. Predlagam, da se v okviru načrtovane ureditve predvidi takšno tlakovanje ali asfaltiranje, kjer bi vsaj na površinah, na katerih ne bo možno parkiranje, znova zarisali ali v samem tlaku oblikovali otroške igre (npr. ristanc), ki so bile postavljene na igrišču v Rozmanovi ulici in so sedaj prekrite z zaščitno prevleko. Predlagam, da se urejena igrišča nato predajo v upravljanje Športnemu in mladinskemu centru Piran, ki skrbi za vzdrževanje, odpiranje in zaklepanje otroških igrišč. Mag. Milica Maslo Bezer

02.06.2017 ob 13:15
Spoštovani, na podlagi poziva nekaterih obrtnikov, tako najemnikov kot lastnikov zemljišč v Obrtni coni Lucija, naj bi bil del teh namenjen bodoči ureditvi bivanjskih razmer brezdomcev Občine Piran. Kot občinski svetnik pozivam župana in ostale občinske svetnike k primernejši, predvsem pa bolj kakovostni ureditvi bivanjskih razmer brezdomcev. Dejstvo je, da je obrtna cona v prvi vrsti namenjena obrtnikom in podjetnikom ter da tovrstnih prostorov v naši občini primanjkuje. Z obrtno cono so obrtnikom vsaj deloma zagotovljene razmere za boljše in uspešnejše poslovanje ter ne nazadnje ti tudi preko davčnih dajatev prispevajo v občinski proračun, bilo bi povsem neprimerno, da bi jim občina ta zemljišča sedaj odvzela in jih namenila za drugačno rabo. Dejstvo je tudi, da je obrtna cona kot taka, predvsem pa »rezervirano zemljišče«, kamor naj bi se postavili bivanjski kontejnerji, povsem neprimerno za bivanje kogar koli, torej tudi brezdomcev. Del, kjer naj bi bili kontejnerji postavljeni, je daleč najmanj oziroma skoraj ne osončen del obrtne cone (razen v jutrih poletnih mesecev ), pozimi sonce tja ne seže, postavlja se vprašanje kvalitete bivanja. Problema brezdomcev ne moremo in ne smemo reševati na način, da jih potisnemo nekam na obrobje, kjer jih sleherno oko ne vidi, temveč da jih integriramo v okolje, socializiramo, damo možnost aktivnega vključevanja v vsakdanje življenje, možnost sodelovanja in sobivanja z lokalnim okoljem. Dober primer prakse, ki je skozi čas pokazal, da zadeve, reševane na tak način, delujejo, prinašajo želene rezultate, zagotavljajo sodelovanje, pomagajo pri aktivnem vključevanju brezdomcev v lokalno okolje, je Kažun. Polagam na srce, ne izgubljajmo dragocenega časa z iskanjem novih prijemov, novih načinov, uporabimo preverjen način, ki deluje, katerega rezultati so vidni in so nam zagotovo v ponos. Upam, da bo prevladal razum, predvsem pa tista naša človeška plat, in bo za brezdomce tudi tokrat poskrbljeno na človeku prijazen in človeka vreden način. Občinski svetnik Miloš Stegovec

02.06.2017 ob 13:14
Spoštovani župan, občinski svetniki in strokovne službe, na seji Občinskega sveta z dne 11. februarja 2017 podajam pisno pobudo v zvezi z vzdrževalnimi deli na cesti Sečovlje–Dragonja, ki je označena v prilogi tega dopisa. Minuli konec tedna smo bili priča dolgim zastojem na mejnih prehodih Sečovlje in Dragonja. Avtomobili so pred prestopom meje med Slovenijo in Hrvaško dosegli nekaj kilometrske kolone, ljudje, ki so želeli prečkati mejo, in krajani, ki so želeli priti zgolj do svojega doma, pa so morali zato več ur sedeti v svojih avtomobilih. Popolnoma razumem varnostne ukrepe poostrenega nadzora nad prehodi državne meje, ki sta jih Evropska unija in Slovenija uvedli v boju proti terorizmu, vendar menim, da krajani na tak način ne smejo biti oškodovani. Za krajane je večurno čakanje na prečkanje državne meje, predvsem pa na dostop do svojih domov, vrtcev, šol, sorodnikov, prijateljev … nedopustno. Ohromljene so tudi javne službe, ki na tem delu opravljajo dnevne naloge in intervencijska dela, kot so odvažanje odpadkov, čiščenje javnih površin, vzdrževanje kanalizacijskega omrežja … Krajani in javna vozila v teh dneh uporabljajo ozko krajevno cesto, ki poteka od Osnovne šole Sečovlje proti Dragonji, v dolini reke Dragonje. Omenjena cesta je dotrajana, v nekaterih predelih celo nevarna, saj predstavlja tudi brežino reke Drnice. Naj omenim, da sta v zelo slabem stanju tudi oba mostova na omenjeni cesti, ki večjih obremenitev ne prenašata. Iz naslova vsega zgoraj naštetega podajam pobudo, da se omenjena cesta, ki je označena tudi v prilogi, sanira, popravi brežino in intervencijsko sanira oba mostova. Če se bo nadaljeval režim poostrenega nadzora nad mejnimi prehodi, podajam pobudo, da se prioritetno pozove državo Republiko Slovenijo, da za krajane na območju Sečovelj zgradi tretji pas, po katerem bi potekal promet proti obema mejnima prehodoma. Lep pozdrav, Alen Radojkovič

02.06.2017 ob 13:14
V ponedeljek, 27. februarja 2017, smo imeli 5. sejo sveta javnega zavoda Obalne galerije Piran. Med drugim smo obravnavali letno poročilo OGP za leto 2016, ki je bilo zelo izčrpno. Ugotovili smo lahko, da so opravili veliko raznolikega dela (od razstav v galerijah v Piranu in Kopru do pedagoških programov, kjer sodelujejo z vsemi šolami in vrtci naše občine, gostovanj …). Skorajda v celoti so realizirali predvidene projekte. Le razstave, ki je bila stroškovno zelo zahtevna, niso izpeljali, nadomestili so jo z drugima. Na žalost pa smo lahko ponovno ugotovili, da imajo svoje depoje na petih lokacijah, ki v večini niso primerni za hranjenje takih umetniških del. Prostori niso ustrezni, saj niso dovolj dobro zaščiteni (ne protipožarno ne protivlomno, da o svetlobi in vlagi sploh ne govorimo). Tudi zelo velika dela niso pravilno hranjena, ker so prostori premajhni ali prenizki. Ne morem razumeti, da se tako mačehovsko obnašamo do naše kulturne dediščine, ki ima neprecenljivo vrednost, in da ne storimo nič, da bi se stanje uredilo. Ker je tudi obstoj našega javnega zavoda odvisen od ustreznega depoja, upam, da se bo takoj začel iskati prostor, ki bo ustrezal vsem normativom. Le tako bomo dokazali, da nam je mar za kulturno dediščino in dela umetnikov, ki bi jih radi nepoškodovane videli tudi naši zanamci. V upanju, da se bo težava OGP čim prej rešila, Vas lepo pozdravljam.

16.05.2017 ob 08:34
Spoštovani župan Peter Bossman, kot občinski svetnik vlagam pobudo, da letos tudi v naši občini sodelujemo pri obeležitvi svetovnega dneva avtizma, ki bo 2. aprila. Da v obeležitev tega dneva vidnejše stavbe, vodnjake, trge osvetlimo v modri svetlobi, kot to počnejo drugje po svetu in tudi že v nekaj občinah po Sloveniji. V Ljubljani v modri svetlobi zažari Ljubljanski grad, v Novi Gorici mestna hiša, vodnjak na Bevkovem trgu, Rusjanov spomenik, v Postojni mestna hiša. Drugega aprila in na njegov predvečer tako po svetu v modrem zažarijo Empire State Building v New Yorku, Willis Tower v Chicagu, CN Tower v Torontu, Kingdom Tower v Saudski Arabiji, koncertna hala v Sidneyu, kip Jezusa Odrešenika v Riu de Janeiru, Veliki Buda v Hjogu na Japonskem, Niagarski slapovi v Kanadi, parlament v Budimpešti. 2. april, ko obeležujemo svetovni dan avtizma, je namenjen spodbujanju zavedanja o avtizmu in ozaveščanju javnosti ter celotne družbe o ustvarjanju primernih pogojev za učenje, življenje, skrb in delo oseb z avtizmom in Aspergerjevim sindromom. Med nami živijo tudi osebe z avtizmom in Apergerjevim sindromom, ki si prav tako kot vsi drugi želijo živeti dostojno življenje in imeti enake možnosti za sobivanje v družbi. Ključnega pomena za socialno vključenost oseb z avtizmom je urejeno družbeno okolje in razumevanje tega področja. Le tako se lahko družba dobro odzove pri aktivnem socialnem vključevanju oseb z avtizmom in Aspergerjevim sindromom, vzpostavi most med enimi in drugimi. Društvo Oko in Zavod modri december, katerih podpornik sem tudi sam, sta pobudo za sodelovanje prek elektronske pošte naslovili tudi na našo občino. Z željo, da bi se tudi sami pridružili tej akciji in na ta način opozorili na pomen razumevanja oseb z avtizmom, vas lepo pozdravljam. Občinski svetnik Miloš Stegovec

16.05.2017 ob 08:34
Najprej bi želel pohvaliti občino, da je sploh začela s sanacijo delov ceste, ki povezuje Lucijo z Vinjolami in Malijo ter naprej z Izolo, vendar bi želel poudariti, da cesta še zdaleč ni urejena oziroma so deli ceste, ki so najbolj nevarni, ostali nedotaknjeni. Krajani Vinjol in Malije kakor ter vsi ostali uporabniki se lahko zahvalimo le nekaterim posameznikom, ki so ustrezno skrbeli in vzdrževali del te ceste. Brez njihove moralne odgovornosti bi se ob dežju in vremenskih razmerah, ki smo jim bili priča, brez dvoma ustvarili pogoji, ki bi lahko bili izjemno nevarni za uporabnike. Zato znova apeliram na občino, da karseda hitro ukrepa in nadaljuje z deli tudi na najbolj nevarnih delih cestišča, da skrbi za redno vzdrževanje ceste in z nadaljevanjem gradbenih del poskrbi, da bo cesta postala varnejša glede na količino prometa, ki se odvija po njej. S spoštovanjem, Floris Matej Faganelj

16.05.2017 ob 08:33
Spoštovani, občani se name obračajo z vprašanjem, zakaj želi Občina Piran uveljaviti predkupno pravico za gradbeno parcelo na vhodu v Padno, na kateri je predvidena gradnja stanovanjske hiše. Gradnja parkirišča, kar je uradna razlaga občine, na strmem zemljišču z višinsko razliko približno 10 metrov je praktično nemogoča. Poleg tega občina že razpolaga z veliko primernejšimi zemljišči, na katerih je možna ureditev parkirišča v Padni. Tako se porajajo vprašanja: - Ali občina misli pridobljeno parcelo v kratkem zamenjati za kako drugo nepremičnino in s tem omogočiti premoženjsko korist posameznikom? - Ali občina na ta način rešuje črnograditelje v neposredni bližini, ki jim primanjkuje parkirnih mest? - V katerih dokumentih je opredeljeno pridobivanje nepremičnega premoženja (za to nepremičnino) in zakaj ni bil s tem seznanjen občinski svet? V upanju na hiter odgovor vas lepo pozdravljam, svetnik Robert Jakin

16.05.2017 ob 08:33
Spoštovani, bliža se poletna sezona, ko bodo naše ceste in obalo preplavili turisti, polni pričakovanj po prijaznih ljudeh, dobri hrani in čistem okolju. Ko se vozim po slovenskih avtocestah, večkrat vidim ljudi v delovnih oblačilih, ki pobirajo smeti ob cestah. Verjamem, da je tudi to eden od razlogov, da se je Slovenija v letu 2016 uvrstila na peto mesto najbolj čistih držav na svetu, na kar smo lahko ponosni. Pred nami so samo skandinavske države in Japonska. Ugotavljam, da je čistoča v Občini Piran na visokem nivoju v urbanih središčih (Piran, Lucija, Portorož), kjer Okolje dnevno čisti ceste, pločnike in prazni kante za smeti. Situacija ob lokalnih cestah v Občini Piran pa je čisto nekaj drugega, ob cestah ležijo smeti, ki jih odvržejo ljudje iz mimovozečih avtomobilov ali pa jih je nanesel veter. Te smeti ob cestah v jarkih in grmovjih niso najboljša turistična izkaznica za našo občino, zato predlagam, da se v Občini Piran organizira občasna pobiranja smeti v okviru javnih del ali kako drugače, predvsem ob vseh sprehajalnih poteh v Občini Piran in ob vseh lokalnih cestah.

16.05.2017 ob 08:33
Il Consiglio della Comunità autogestita della nazionalità italiana di Pirano, nella sua sessione ordinaria di venerdì 17 febbraio 2017 Delibera: Di sollecitare il Comune di Pirano a provvedere alla ristrutturazione necessaria dello stabile in Via Salvore 5, sede dell’Archivio, di contattare e risolvere l’ormai annosa questione con i vicini per la completa riparazione della casa appresso. La richiesta si rende necessaria data la difficoltà di accesso alla sala di consultazione e lettura dell’Archivio da parte del pubblico. Motivazione: La sezione di Pirano dell’Archivio regionale di Capodistria conserva la documentazione municipale più antica e importante entro i confini della Repubblica di Slovenia. I materiali risalenti all’età medievale e a quella moderna, sono giunti fino a noi grazie alla cura delle autorità comunali, mentre il merito maggiore è attribuito al conte Stefano Rota, che per oltre un quarantennio (1855-1896) si adoperò per il riordino e la cura delle patrie memorie, consegnandole a quanti avrebbero continuato il suo prezioso lavoro. Per una circostanza fortuita, nella fase finale del secondo conflitto mondiale l’archivio non abbandonò Pirano per altri sedi, per salvaguardarlo da possibili danneggiamenti. Dal momento che l’archivio rappresenta la testimonianza più genuina di una collettività, alla metà degli anni Novanta del secolo scorso, la Comunità italiana piranese si batté affinché questo rimanesse nel centro storico, istanza che fu sostenuta dall’allora sindaco, Franko Fičur. Dopo il trasloco della sede e della documentazione dagli ambienti di via Župančič (ora sede della Biblioteca civica) a quelli di via Salvore, è stato riscontrato un decadimento generale delle condizioni elementari in cui opera la sezione dell’Archivio regionale di Capodistria. A parte l’orario d’apertura incostante, che rende difficile la sua frequentazione, la sala di consultazione è virtualmente inaccessibile agli utenti (come si evince da un avviso affisso al portone d’ingresso). Da parecchi anni, inoltre, la sala di consultazione medesima si trova in pessime condizioni ed è assolutamente trascurata. Un problema ormai decennale dovuto alle infiltrazioni d’acqua dal soffitto ha sollevato una parte del parquet, mentre la forte umidità ha rovinato buona parte dell’intonaco di una parete, ora scrostato. Tra le altre manchevolezze segnaliamo l’inadeguata luminosità della sala di consultazione. Di fronte ai problemi concreti, tra l’altro noti alla direzione dell’Archivio regionale di Capodistria, non si comprende perché l’annosa questione non trovi una soluzione, sistemando decorosamente uno dei più importanti archivi cittadini esistenti nell’alto Adriatico. S’invita i consiglieri della Comunità nazionale italiana al Consiglio comunale di Pirano di chiedere lumi circa l’impegno, anche finanziario, del Comune di Pirano e di presentare questi problemi nella sede più appropriata, auspicando siano risolti definitivamente. Il Presidente della CAN di Pirano: Nadia Zigante m.p.

16.05.2017 ob 08:32
Pred kratkim smo v Občinskem svetu prešli na nov način elektronskega glasovanja. To je vsekakor napredek. Žal pa svetniki na levi strani dvorane Domenica Tintoretta ne moremo spremljati monitorja, saj je za našimi hrbti. Predlagam, da se monitor namesti na sredino pred predsedniško mizo. Če je to neizvedljivo, pa svetujem nabavo dodatnega monitorja, ki bi ga namestili pred okna. Tako bi vsi svetniki lahko nemoteno spremljali potek seje. Lep pozdrav, Vojka Štular

10.03.2017 ob 13:59
Na območju bivše policijske postaje v Portorožu pri bencinski črpalki se že dlje časa kopičijo nesnaga, smeti, zadnje čase tudi stari odsluženi avtomobili. Moram priznati, da je celotna zadeva videti kot cigansko naselje z nekimi zasilnimi nadstreški, in to sredi največje turističnega bisera v Sloveniji. Občinske službe zato pozivam, naj najemnika opozorijo oziroma naj občina sanira okolico in počisti vso nesnago ter onemogoči nadaljnjo degradacijo prostora. Kakor je bilo opaziti v poletnih mesecih, je nekdo tam tudi živel. V pričakovanju rešitve vas lepo pozdravljam. Denis Fakin

10.03.2017 ob 13:58
Spoštovani, ugotavljam, da je Občina Piran v letu 2016 gostila nekaj vrhunskih dogodkov. Prepričan sem, da bi jih moralo biti še več. Število obiskovalcev na nekaterih prireditvah se je v tem letu zelo povečalo, zato menim, da je nastopil čas, ko se moramo ponovno vprašati, kateri dogodki in v kolikšnem obsegu predstavljajo za destinacijo Piran in Portorož dodano vrednost. Dotaknil se bom samo treh dogodkov. Tistih, ki so po mojem mnenju odstopali v pozitivnem ali negativnem smislu. 1. Srečanje motoristov V mesecu juniju 2016 smo imeli motoristični spektakel, ki je v piransko občino pripeljal na tisoče zadovoljnih turistov. Dogodek je bil vrhunsko zastavljen, vrhunsko organiziran in tudi vrhunsko voden, zabeležen ni bil niti en resen incident. Predlog – pobuda: - Vsi, ki so bili udeleženi pri sami organizaciji in izvedbi tega dogodka, si zaslužijo javno pohvalo s strani Občine Piran. - Glavni organizator s strani gospodarstva in Občine Piran pa simbolično nagrado za najbolje organiziran dogodek v letu 2016 v Občini Piran. 2. Festival penin V petih letih se je Festival penin razvil v množičen dogodek z velikimi možnostmi za naprej. Vse pohvale organizatorju, da je pripeljal vrhunske proizvajalce penin in odličen komorni zbor Perpetuum Jazzile, ki je Portorož napolnil z nekaj tisoč obiskovalci. Festival penin je postal osrednji dogodek v prednovoletnem dogajanju in si kot tak zasluži nadgradnjo. Predlog – pobuda: - Cesto med križiščem pri Kaštelu in križiščem pri Figaroli za ta dogodek zapreti. - Na cesti nasproti terase hotela Kempinski pa postaviti oder v obliki stopnic za gledalce in poslušalce koncerta (za ta koncert je treba vabiti samo vrhunske zasedbe). 3. Skok v morje 1 januarja V medijih sem zasledil zapis »nikoli več na skok v morje v Portorož«. Ob branju tega prispevka o Portorožu se nisem počutil prijetno. Zgrozil pa sem se ob pomisleku na to, kaj bi mediji šele pisali, če bi se pomol podrl in pod sabo pokopal tudi obiskovalce in udeležence skoka v morje. Imeli smo srečo, zato je prav, da se tega zavedamo in tudi odgovorno ukrepamo za naprej s ciljem, da do takih situacij sploh ne pride. Predlog – pobuda: - Skok v morje 1. januarja v Portorožu je vrhunski dogodek in je z njim treba nadaljevati, saj ima 13-letno tradicijo in ga je treba razviti do take mere, da postane želja za vsakega Slovenca in gosta Portoroža, da 1. januarja skoči v morje v Portorožu. - Organizacijo dogodka je treba zastaviti na višjem nivoju z upoštevanjem vseh logističnih in varnostnih vidikov. - Dogodek je treba organizirati pod okriljem Občine Piran (kot je bilo v primeru srečanja motoristov) v sodelovanju z dosedanjim organizatorjem dogodka. - Udeležence z avtomobili je treba usmeriti na parkirišče Marine Portorož in Aerodroma Portorož ter zagotoviti brezplačni avtobusni prevoz do Portoroža. - Dogodek je treba nadgraditi (koncert, stojnice), da obiskovalci do ognjemeta oziroma 2. januarja, ki je odslej dela prost dan, ostanejo v Portorožu. Piran, 12. 1. 2017 Občinski svetnik Franc Kraševec

10.03.2017 ob 13:58
Svetniška pobuda: Na pobudo krajanov naselja Dragonja predlagam, da v letu 2017 Občinska uprava začne s postopki za sanacijo cestne infrastrukture v naselju Dragonja s poudarkom na večji prometni varnosti vseh udeležencev prometa. Obrazložitev: Na cesti, ki pelje skozi naselje Dragonja, hitrost večine voznikov ni prilagojena pogojem ceste skozi naselje, hkrati je cesta že sedaj obremenjena s težkimi tovornjaki, ki vozijo iz obrata, ki predeluje gradbeni material, in s smetarskimi vozili. V proračunu za leto 2017 je predviden začetek del pri sanaciji smetišča, kar bo dodatno obremenilo cesto in sam kraj, zato je treba že letos začeti pripravo projekta sanacije cestne infrastrukture v naselju Dragonja, in sicer: - Sanacija poškodb na cestišču skozi naselje in sanacija ceste od križišča do komunalne deponije; poškodbe na cestišču so posledica vožnje težkih tovornjakov, ob dežju voda dere po cestišču navzdol, ob velikih nalivih prihaja do dvigovanja pokrovov komunalnih jaškov na cestišču. - Izgradnja pločnika in obnova križišča/krožišča do zadnjih hiš v naselju v smeri proti Sv. Petru; na tem območju živi devet otrok, ki vsakodnevno uporabljajo šolski avtobus, pot do avtobusne postaje pa ni varna. - Sanacija mostu v Lonzanu; zelo pereča problematika. - Sanacija stranskih poti/dovozov na cesto skozi naselje, in sicer cesta mimo hišne številke 71, 73 in 55, 47a ter 47b navzdol. - Treba je sanirati tudi dva propusta na cesti iz Sv. Petra proti Dragonji, ki ne odvajata vode in ob velikih nalivih prelivata proti hišam – gre za problem nanosa gramoza in peska ob vsakokratnem dežju. Lučano Grozič, občinski svetnik

10.03.2017 ob 13:58
Spodaj podpisana svetnica SD, Mojca Švonja, vlagam svetniško pobudo v zvezi s parkirišči na Oljčni poti 24, ki sta ob OŠ Cirila Kosmača Piran. Dosedanja situacija na območju parkirišč nad šolo je postala nevzdržna. Razlogov za to je več, med drugim tudi sprostitev omejitve parkiranj za stanovalce bližnjih stanovanj in ostalih imetnikov abonmajev. Poleg njih se na omenjeno parkirišče vsak delovni dan pripeljejo zaposleni na OŠ Cirila Kosmača Piran. Na t. i. spodnjem parkirnem prostoru je Občina Piran postavila ustrezno tablo, ki je še vedno veljavna in dovoljuje parkiranje zaposlenih z izdajo dovolilnice, ki jo lahko izda šola. Glede na to, da so dovoljenja Javnega podjetja Okolje Piran in šolske dovolilnice verodostojne, vlagam svetniško pobudo, da se na spodnjem parkirišču omogoči parkiranje tako za stanovalce kot tudi za zaposlene. Obstoječa oznaka naj se dopolni z navedbo časovne omejitve za parkiranje zaposlenih na OŠ Cirila Kosmača Piran in se jim omogoči parkiranje v času od ponedeljka do petka od 7.30 do 16.30. Izven omejenega časa naj bo parkirišče namenjeno parkiranju meščanom Pirana in ostalim obiskovalcem. Svetnica Mojca Švonja

13.02.2017 ob 08:55
Na 16. redni seji Občinskega sveta Občine Piran z dne 20. decembra 2016 sem pri 2. točki dnevnega reda obvestila člane Občinskega sveta Občine Piran o projektih, ki so bili v zadnjem obdobju v zaledju realizirani, in jih seznanila, kaj pričakujemo, da se vnese v proračun za leto 2017 in realizira. Upamo, da se bo uredilo in saniralo zgradbo stare šole v Sv. Petru. Glede na številne ideje, ki so jih že povedali starši, krajani in člani Sveta Zavoda OŠ Sečovlje, upamo, da jih bodo proučili tudi na sejah KS Sv. Peter v dogovoru s krajani in jih razširili morda na Novo vas in Padno, saj bo lahko prav tu stičišče tudi vseh vasi zaledja. Veseli bomo, če nas bodo (svetnike s tega območja) v svoj program vključevali. V upanju, da se bodo upoštevali predlogi občanov Občine Piran, Vas lepo pozdravljam.

13.02.2017 ob 08:54
Spoštovani. V imenu lokalnega odbora stranke SMC Piran se obračamo na župana g. Petra Bossmana, da nam posreduje novosti oziroma nas svetnike seznani z dogajanjem glede problematike razpadajočega objekta v neposredni bližini osnovne šole in vrtca v Sv. Petru. Morda se še spomnite, da smo v svetniški skupini SMC ta problem izpostavili že pri sprejemanju proračuna za leto 2016. Takrat smo vložili amandma, s katerim smo želeli, da se iz proračuna zagotovi sredstva za zaščito okolice, kjer obstaja največja nevarnost za poškodbe otrok in ostalih ter da se pripravi projekt oziroma rešitve za sanacijo nastale situacije. Prav tako smo opozorili, da ni poskrbljeno za varno postajališče avtobusa, kjer bi lahko otroci varno prišli do šole. Sedaj jih avtobus odloži praktično na cesti in samo sreči se lahko zahvalimo, da še ni prišlo do kakšne nesreče. Župan se takrat na naša opozorila ni odzval oziroma je nasprotoval omenjenemu amandmaju. Sedaj nas starši učencev ponovno pozivajo, naj ukrepamo. Obstaja vedno večja nevarnost poškodb, naj opozorim, da gre za odpadanje ometa in strehe, kjer je prisoten azbest, ki je smrtno nevaren. Prav tako smo bili ponovno opozorjeni glede postajališča, ki je prav tako zelo nevarno. Trenutno postavljena ograja je z vseh vidikov nesprejemljiva rešitev, saj je le kratkoročna. Mislimo, da se moramo vsi zavedati nevarnosti in bi bilo neodgovorno, da se iz proračunskih sredstev ne zagotovi sanacija objekta in izgradnja varnega postajališča. Zmeraj poudarjamo, da je varnost otrok na prvem mestu, tako da mislim, da je sedaj prava priložnost, da pokažemo, da ne gre le za prazne obljube, ampak zadeve realiziramo v konkretnem primeru. Verjamem, župan, da boste tokrat prisluhnili in se odločili zadevo izpeljati v dobro otrok. Hvala. Lep pozdrav. Andrej Korenika, predsednik LO SMC Piran

13.02.2017 ob 08:54
Moja pobuda je bila, da se na zastavljena svetniška vprašanja odgovarja v bolj odzivnem času oziroma da svetniki dobimo odgovor vsaj deset dni pred naslednjo sejo občinskega sveta. Hvala. Lep pozdrav. Andrej Korenika, predsednik LO SMC Piran






Napovednik

jul

01

Centralna plaža Portorož

Ustvari si poletje

jul

05

Pastoralno-kulturni center Georgios

Kino pod zvezdami

jul

23

Tartinijev trg, Piran

Poletni festival Piran 2017