Pod tem naslovom je v petek, 19. aprila, v hotelu Kempinski Palace, Portorož 45 strokovnjakov hortikulture, krajinske arhitekture, vrtnarstva in turizma razprlo razsežnosti in pomen parkovnih ureditev v urbanih okoljih. Na mednarodnem posvetu so ob strokovno utemeljenih in inovativno usmerjenih predstavitvah spoznali tuje in domače parkovne ureditve ter razpravljali o prednostih parkovnih površin v urbanem kolju in njihovem učinkovanju na družbeno klimo, o ekološki in biotski trajnosti zelenih površin, ohranitvi naravne kulturne dediščine okolij ter pomen parkovnih posaditev za zdravo in naravi prijazno bivanje ljudi in živali.
Uspešne parkovne ureditve so predstavili strokovnjaki iz tujine (Marko Brusing, Baden-Baden Nemčija, Annlisa Marini, Pegaso park Jesolo in Maria Eva Giorgioni iz Bologne, Italia), domači strokovnjaki pa so izpostavljali domače rešitve in uspešne ureditve zelenih površin (Valentina Schmitzer, Biotehniška fakulteta UL in Simon Ogrizek, Svetovno združenje cvetličarjev Florint). Pomen parkovnih ureditev, so se ljudje zavedali že v antiki; z oazami miru sredi mestnega vrveža so oblikovalci parkov naslavljali k druženju ljudi in doživetjem vse do danes. Parkovna ureditev je zgodba o ljudeh in dogodkih kraja, je osmislitev njihovega obstoja, prenaša naravno kulturno dediščino bodočim rodovom in skupaj s prebivalci mesta oblikuje specifičen ekosistem. Z vključevanjem javnosti v nastajanje zelenih površin in cvetočih preprog lahko mestni park ponuja vsem starostnim stopnjam doživetja in jih vabi k sodelovanju pri rasti in spreminjanju narave, jih spodbuja k ozaveščanju o pomenu odrtih zelenih prostorov za njihov zdravje in počutje. Drevesne krošnje , cvetoči grmi in goste zelene bariere ustvarjajo prijetno bivanje in gibanje po naseljih. Sezonska barvitost cvetličnih gred v mestih ustvarja radoživ utrip življenja , ki se ga prebivalstvo niti ne zaveda. Zato v dobrobit prebivalcev mest, parki nastajajo celo v degradiranih delih mest, v zapuščenih tovarnah, na nekdanjih železniških tirih, da s spreminjajočo se krajino in kulturo ozelenitev blažijo učinke podnebnih sprememb na naše okolje.
Z načrtovanjem novega mestnega parka v Portorožu si je piranska občina naložila plemenito nalogo oblikovati mikro-ekosistem v osrčju turističnega vrveža. Na posvetu je Bernarda Strgar strokovnjakom predstavila idejni načrt novega parka, ki bo na tradiciji vrtnic, ki so dale kraju ime, z drugim sredozemskim rastjem in ozelenitvijo, oživilo več kot desetletje staro zamisel krajinarskega arhitekta Vladimirja Vremca z novimi elementi portoroške parkovne zgodbe. Portorož, katerega stoletno zgodovino turizma je predstavil Tomi Brezovec in skozi čas prikazal viške in padce našega edinega obmorskega turističnega kraja, je z osmislitvijo svojega imena potreboval nov odziv na destinacijski turizem. Prizadevanja občine Piran pa so lahko v spodbudo drugim slovenskim mestom, da z novimi parkovnimi zgodbami - ozelenitvami, rastjem in cvetličnimi površinami - postanejo turistična destinacija in ponudijo tako svojim prebivalcem kot obiskovalcem mesta doživetja vseh čutov, duši in telesu pa blagodejni učinek.
Posvet o parkovni dediščini je organiziralo Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije ob podpori Občine Piran, Javnega podjetja Okolje Piran, Turističnega združenja Portorož in agencije Maona d.o.o.
Temeljno sporočilo posveta je spodbuda lokalnim skupnostim in mestnim občinam, da v luči trajnostnega razvoja svojih okolij ponudijo svojim prebivalcem s parkovnimi doživetji nekaj več: začutiti naravo in prostor, ga spoštovati, prepoznati in ceniti ter soustvarjati njim lastne ekosisteme!
Fotografije: Peter Litavsky
