Krajevna skupnost Padna

Število prebivalcev: 181
Površina: 2,9 km²

Ta stara, strnjeno pozidana istrska vasica leži na 208 metrov visokem hribu šavrinskega gričevja, ki se na zahodni strani strmo spušča v dolino rečice Drnice.

Prvotno je naselbina ležala vzhodneje od današnje, blizu pokopališča. To nam dokazujejo številne arheološke najdbe, kot so tegule z žigi in kosi posode iz rimske dobe ter ustno izročilo Stara Padna. V pisnih virih se Padna prvič omenja leta 1186.

Med zanimivosti kraja sodi nedvomno cerkev sv. Blaža. V njej je pod kropilnikom lepo pleten marmornati podstavek iz začetka 9. stoletja. Ob cerkvi stoji lep, mogočen zvonik, ki so ga vaščani zgradili leta 1885, obnovili pa leta 1992 in daje vasi poseben pečat. Ob cerkvi je v prenovljenih prostorih nekdanje italijanske šole galerija Božidarja Jakca. V njej so stalno razstavljene risbe in grafike tega velikega slovenskega slikarja in grafika, ki je del svojega življenja prebil tudi v Padni.

Prebivalci Padne so se v preteklosti ukvarjali predvsem s poljedelstvom in živinorejo, nekaj pa je bilo tudi domače obrti. Gojili so vinsko trto, sadno drevje, zelenjavo, predvsem pa oljke. Še danes je celotno južno pobočje posejano z oljkami.

V Padni slovesno praznujejo svojega zavetnika sv. Blaža (3. februarja) z blagoslovom grla, cvetno ali oljčno nedeljo z blagoslovom oljčnih vejic praznik sv. Marka (25. aprila) s procesijo po njivah in Sveto Rešnje telo (v juniju), ko v vasi pripravijo štiri oltarje, odkoder se vije procesija.

Priporočamo tudi obisk vaškega izvira ob vznožju vasice, če pa boste imeli srečo, boste ob sprehodu naleteli tudi na Vojka, ki vas utegne povabiti v svojo »kantino« na kozarec izvrstne domače malvazije.