Župani štirih obalnih občin so 5. julija podpisali pismo o nameri, ki uradno potrjuje namero o skupni kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Štiri obalna mesta se prijavljajo pod imenom Piran-Pirano 4 Istria 2025 z željo po skupni promociji kulturnih dejavnosti kot enotne čezmejne destinacije kulturnega turizma evropske razsežnosti.
Na pobudo župana občine Piran Đenia Zadkovića so se vsi štirje obalni župani srečali že marca letos in izrazili željo po večjem obalnem sodelovanju na področju kulture. Na srečanju so povzeli ključne korake za prijavo obalnih mest za Evropsko kulturno prestolnico od pregleda obstoječih lokalnih programov kulture do vložitve kandidature s koncem leta 2019.
Piran in partnerska mesta so se za prijavo odločili zaradi želje po skupni promociji kulturnih dejavnosti kot enotne čezmejne destinacije kulturnega turizma evropske razsežnosti. Prebivalci Istre, zaznamovani s pomorsko dediščino, že desetletja gojijo odprtost do drugih kultur, zato si bodo podpisniki pisma o nameri prizadevali za skupno delovanje na področju kulture na podlagi štirih horizontalnih načel:
Multikulturnost je osnovna vrednota obalnih občin in temelji na kulturni identiteti s poudarkom na dediščini kraja (snovni in nesnovni).
Vzgoja mladih in otrok, prihodnjih odjemalcev kulture in nosilcev multikulturne identitete, je primarnega pomena in mora biti vtkana v vse oblike kulturnega delovanja občin.
Medinstitucionalno trajnostno naravnano kulturno sodelovanje in povezovanje izvajalcev naj prispeva k večji kakovosti programov ter projektov.
Obala je enovit kulturni prostor somestja, stičišče kultur, v katerem še posebej negujemo slovensko identiteto Istre, na narodnostno mešanem območju pa tudi italijansko.
Projekt se osredotoča na trajnostni razvoj kulturnega in gospodarskega sektorja, ki bo na ustvarjalen način povezoval čezmejno dediščino v enotno ponudbo za dobro lokalnega prebivalstva in obiskovalcev.
Po preučitvi možnosti skupne prijave je bilo 22. junija pismo o nameri tudi podpisano, s čimer je namera o skupni kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture leta 2025 postala uradna. Piran in partnerska mesta se bodo prijavili z imenom Piran-Pirano 4 Istria 2025. Številka 4 predstavlja štiri obalna mesta, v angleščini pa lahko pomeni tudi »za«. Celotno ime lahko tako v slovenščini preberemo kot Piran-Pirano za Istro 2025.
Ožjo delovno skupino za pripravo kandidature obalnih občin na EPK 2025 vodi zunanja strokovna sodelavka Martina Gamboz, poleg nje pa aktivno sodelujejo tudi drugi domači in tuji strokovnjaki. Ustanovljena je bil umetniški svet, ki se je že sestal na prvem sestanku, vključuje pa 15 vidnih predstavnikov kulture obalnih občin in širše Slovenije. Sodelujoče občine se spogledujejo tudi z možnostjo, da bi k sodelovanju v projektu povabili čezmejne partnerje iz Italije in Hrvaške, kar bi doprineslo novo razsežnost kulturnega delovanja na področju istrskega polotoka. »Za Istro je naša kandidatura nedvomno zgodovinski trenutek, saj prvič združuje vse štiri obalne občine v skupen kulturni projekt evropske razsežnosti s poudarkom na gospodarski rasti. Cilj je sprememba odnosa do kulture in kulturnih dejavnosti na širšem čezmejnem območju, saj je ravno kultura vseskozi povezovalni element naše multikulturne Istre,« je povzela Martina Gamboz.
Đenio Zadković, župan Občine Piran, je ob tem poudaril: »Pridobitev naziva Evropska prestolnica kulture (EPK) za leto 2025 predstavlja za Občino Piran eno izmed vidnejših prioritet, s številnimi multiplikativnimi vplivi. Gre za zelo prestižen naslov, ki ga je do sedaj uspelo pridobiti le okoli 70 evropskim mestom. To je naziv, ki prinaša novo raven življenjske kakovosti v povezavi s kulturo, gospodarstvom in turizmom. Tovrstna področja predstavljajo nepredstavljive potenciale v smislu zagotavljanja kakovostnejšega življenja naših prebivalcev in obiskovalcev, saj gre za zbližanje evropskih držav in narodov, poudarjanje njihovega kulturnega bogastva in raznolikosti ter iskanje skupnih zgodovinskih in drugih vrednot s poudarkom na trajnostnih učinkih. Naziv EPK je hkrati ena izmed najbolj prepoznavnih in cenjenih blagovnih znamk evropske unije.«
Kandidatura za Evropsko prestolnico kulture je dolgoročni projekt sodelovanja, zato je poleg pozitivnega razvoja mest, ki kandidirajo, nujno upoštevati tudi multiplikativne učinke na področju gospodarstva. Študije izkazujejo, da povprečno en evro vloženih sredstev v projekt EPK generira vsaj štiri evre v gospodarstvu. Kandidatura za Evropsko prestolnico kulture pa zahteva poleg politične podpore vseh sodelujočih mest tudi aktivno podporo s strani države.
Foto: Erika Čok
Na fotografiji: Predstavniki umetniškega sveta na prvem sestanku v Piranu
