Stranka GZOP se v svoji izjavi sklicuje na kršitev 73. člena Zakona o javnih financah in navaja, da je ta določba kršena, ker h gradivu ni predloženega mnenja občinske službe za finance in ostalih strokovnih služb.
(Ustanavljanje in ukinjanje pravnih oseb javnega sektorja ter pridobivanje in prodaja kapitalskih vlog v gospodarskih družbah)
(1) O ustanavljanju in ukinjanju pravnih oseb, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je država oziroma občina, odloča vlada na predlog pristojnega ministra oziroma občinski svet, razen če ni s področnim zakonom ali z zakonom o lokalni samoupravi drugače določeno.
(2) Vlada oziroma občinski svet se lahko na predlog pristojnega ministra oziroma občinskega organa odločita za nakup delnic ali deleža v gospodarski družbi, če so za nakup zagotovljena sredstva v proračunu in če se s tem zaščitijo nacionalni oziroma občinski interesi. (delno se preneha uporabljati)
(3) V primeru, da preneha javni interes za državno oziroma občinsko lastništvo delnic ali deležev na kapitalu pravnih oseb, lahko vlada oziroma občinski svet na predlog pristojnega ministra ali ministra, pristojnega za finance, oziroma občinskega organa odločita, da se delnice oziroma delež na kapitalu proda, če to ni v nasprotju s posebnim zakonom. (delno se preneha uporabljati)
Iz zakonske določbe je jasno razvidno, da v primeru dokapitalizacije ni potrebno predložiti posebnega predloga občinskega urada za finance. Navedeni člen je v celoti spoštovan, saj so za dokapitalizacijo predvidena proračunska sredstva, v gradivu pa je tudi pojasnjeno, kateri občinski interesi se zagotovijo z dokapitalizacijo. Člen nikjer ne predvideva obveznosti pisnega pojasnila oziroma predloga urada za finance. To je bilo namreč pred sprejemom Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije predvideno na ravni države v primeru prodaje delnic oziroma deleža. Za kapitalske naložbe države je bilo tako zapisano, da o prodaji odloča vlada na predlog pristojnega ministra ali ministra za finance. V delu, ki se nanaša na lokalno samoupravo pa je določeno, da o tem odloča občinski svet na predlog pristojnega občinskega organa (ki je v primeru lokalne samouprave Župan, kot predlagatelj gradiva za odločanje na občinskem svetu). Isto velja tudi v primeru pridobitve deleža (2. odstavek 73. člena ZJF).
Iz samega gradiva za odločanje o dokapitalizaciji je razvidno, da je bilo gradivo pripravljeno v več uradih. V pripravo so bili vključeni tako Urad za premoženjskopravne zadeve, Urad za finance in Urad z gospodarstvo in turizem.
Stranka GZOP nadalje očita, da v gradivu ni predloženega eksplicitnega mnenja poslovodstva JP Okolje Piran o najmanj 50% uspešnosti ukrepov sanacije oziroma.
Gre za zatrjevane kršitve določbe 35. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa:
(1) Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja.
(2) Poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja mora vsebovati:
(3) Če je mnenje poslovodstva iz 3. točke drugega odstavka tega člena pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi:
- če skupščina ne bi sprejela ukrepov iz 3. točke tega odstavka ali
- če izvedba povečanja osnovnega kapitala iz 2. ali 3. točke tega odstavka ne bi bila uspešna (na primer, ker novi vložki na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe ne bi bili vplačani).
(4) Če je mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka tega člena pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi opis predloga prisilne poravnave z vsebino iz 143. ali 144. člena tega zakona, ki bi bila po presoji poslovodstva sprejemljiva za upnike in bi zagotovila, da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
(5) Nadzorni svet mora dati mnenje o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja v petih delovnih dneh po prejemu tega poročila.
(6) Mnenje iz petega odstavka tega člena mora vključevati presojo nadzornega sveta:
Predlagano gradivo ni v neskladju z zakonodajo, saj ne gre za proces finančnega prestrukturiranja skladno z določili ZFPPIPP. Navedeno mnenje je namreč potrebno pripraviti v roku enega meseca po nastanku insolventnosti. V primeru Javnega podjetja OKOLJE Piran d.o.o. govorimo o plačilno omejeni sposobnosti, ne o insolventnosti, kar so večkrat poudarjali in opozarjali revizorji v svojih revizijskih letnih poročilih družbe, ki jih je prejel Občinski svet Občine Piran in jih tudi potrjeval.
V zvezi z navedbo o ad hoc prodaji Košte in pa Fornač, ki podredno izhajajo ob potrditvi sanacijskega načrta, podajamo sledeče pojasnilo:
Glede prodaje zemljišča na območju Košte je poslovodstvo v programu dela za leto 2021 predvidelo prodajo zemljišča na Košti v posledici dejstva, da v občinskem proračunu za leto 2021 niso bila predvidena sredstva za nakup tega zemljišča. Glede na navedeno se Občinskemu svetu Občine Piran predlaga sicer izdajo soglasja programa dela za leto 2021, razen v delu, ki se nanaša na prodajo teh zemljišč na prostem trgu. Ker pa gre za premoženje, ki ga Javno podjetje OKOLJE PIran d.o.o. ne potrebuje za izvajanje svojih nalog, je smiselno, da projekt Košte odkupi Občina Piran. Zato je ob seznanitvi sanacijskega načrta predvideno, da se v proračunu Občine Piran za leto 2022 predvidijo sredstva za nakup tega projekta in tako pridobitev zemljišč v last Občine Piran. Seveda pa je predvideno, da o konkretni izvedbi posebej odloča občinski svet. Nakazana je torej namera, da se za projekt Košte predvidi sredstva v proračunu za leto 2022. Kar pomeni, da ne drži navedba o ad hoc prodaji Košte, ampak kvečjemu obratno: do prodaje na prostem trgu ne bo prišlo, predvideva pa se pridobitev tega zemljišča (z vsemi projekti in gradbenim dovoljenjem) s strani Občine Piran. Zemljišča in projekt bo tako ostal v javni lasti in bo morda v bodoče realiziran s strani Občine Piran.
Glede Fornač 33, je poudarjamo, da je Občinski svet Občine PIran podal soglasje k prodaji objekta Fornače 33. Že v preteklosti je prejšnjem poslovodstvo vodilo aktivnosti v zvezi s prodajo tega objekta na trgu. Ob obravnavi sanacijskega načrta je podana usmeritev, da se objekta ne proda pred natančnejšo prostorsko dorečenostjo tega območja. Jasno je tudi predvideno, da prodaja objekta ni možna brez ponovne predhodne pridobitve soglasja Občinskega sveta.
Dezinvestiranje družbe, konkretno ukrep odprodaje objekta Fornače 33, je bil jasno opredeljen ukrep v letnih programih / finančnih načrtih družbe, ki jih je potrjeval vsakokratni Občinski svet. Ukrep je namreč od trenutka, ko se je družba preselila v nov objekt na Arze (nad garažno hišo), opredeljen kot ukrep, ki bo delno izboljšal finančno in likvidnostno situacijo JP Okolje Piran.
Iz navedenega izhaja, da se s potrditvijo sanacijskega načrta:
- ne odloča o prodaji ne Košte ne Fornač,
- da je za izvedbo vsakega potrebnega ukrepa potrebno pridobiti posebno soglasje/odločitev Občinskega sveta,
- da je cilj Župana, da zemljišča na Košti pridobi Občina Piran (in se ne privatizirajo),
- da se najprej prostorsko doreče namembnost objekta na Fornačah (o sprejemu OPPN bo odločal Občinski svet) in šele nato pristopi k prodaji le tega, vendar se bo v vsakem primeru o prodaji moral ponovno odločati Občinski svet.
