Generalna skupščina Združenih narodov, ki je 25. november razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, opredeljuje nasilje nad ženskami kot: "Vsako dejanje nasilja na podlagi spola, ki je posledica ali ima lahko za posledico fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem bodisi v zasebnem življenju". Izraz nasilje na podlagi spola uporabljamo za vse oblike nasilja, ki so posledica neenakosti med spoloma in je usmerjeno proti osebi zaradi njenega spola ali spolne usmerjenosti.
Posledice nasilja nad ženskami poleg žensk žrtev nasilja prizadenejo tudi njihove družine, prijateljice/prijatelje in družbo kot celoto.
Nasilje v družini je kaznivo dejanje in se preganja po uradni dolžnosti. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) določa, da je nasilje vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja in telesno kaznovanje otrok.
Krog nasilja, v katerem se znajde žrtev nasilja v družini, se nikoli ne prekine sam od sebe. Podatek, ki nas skrbi kaže na to, da se v zadnjih nekaj letih v Sloveniji nasilje v družini stopnjuje, ne toliko po številu zaznanih primerov, kot po vse večji intenzivnosti nasilja, ki ga izvajajo povzročitelji nasilja. Zato spodbujamo vse, ki doživljajo nasilje, da čim prej poiščejo pomoč in nasilje prijavijo, ker bo to samo na takšen način lahko tudi obravnavano in ustavljeno. Ob izzivih, s katerimi se soočamo v času obvladovanja pandemije virusa COVID – 19 je izjemnega pomena pripravljenost sosedov/sosed, sorodnikov/sorodnic ter drugih, ki zaznajo, da je nekdo žrtev nasilja, da to, predvsem ko je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki ne zmore poskrbeti zase, prijavijo.
V času ukrepov proti širjenju virusa COVID – 19 so žrtve nasilja postavljene v okoliščine s povečanim tveganjem doživljanja nasilja v družini. Ker se nasilje običajno izvaja za štirimi stenami doma, žrtve v času socialne izolacije še težje pokličejo na pomoč, povečan obseg skupnega preživljanja časa s povzročitelji pa žrtvam še dodatno otežuje možnosti za umik. Posledično pri žrtvah nasilja opažamo porast težav v duševnem zdravju, pojavljajo se strahovi v povezavi z izgubo zaposlitve in revščino ter povečana skrb za lastno zdravje in zdravje bližnjih. Posebno pozornost je potrebno nameniti otrokom in mladostnikom, ki so poleg žensk s posebnimi potrebami, starejših oseb in žensk priseljenk, v povezavi z nasiljem v družini, najbolj ranljive skupine.
Na centru za socialno delo se zavedamo, da je žrtvam v času obvladovanja virusa COVID – 19 omejen dostop do podpore in pomoči, zato je potrebno poudariti, da obravnava nasilja v družini v vseh strokovnih službah CSD poteka nemoteno in je vedno prednostne narave. Prav tako lahko osebe, ki doživljajo nasilje, še naprej dobijo pomoč tudi v nevladnih organizacijah.
V letošnjem letu obeležuje deset let delovanja socialnovarstveni program Regijska varna hiša Kras, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Južna Primorska, Enota Sežana. V desetih letih so pomagali 143 ženskam in 135 otrokom, ki so se zaradi nasilja v družini umaknili od doma. Varna hiša nudi možnost bivanja do enega leta ter psihosocialno pomoč. Krajši prikaz življenja v Regijski varni hiši Kras si lahko ogledate v animiranem videu na spodnji povezavi:
Zavedamo se pomena preventive na področju preprečevanja nasilja ter ozaveščanja o nesprejemljivosti nasilja in v ta namen v okviru preventivnih delavnic »Nasilne zveze so brez zveze", ki jih v okviru Mreže pomoči žrtvam nasilja Južna Primorska izvajamo na osnovnih in srednjih šolah na ravni Obalno - kraške regije. Namen delavnic je ozaveščanje stereotipov in predsodkov v povezavi s spolnimi vlogami, seznanjanje otrok in mladih z različnimi oblikami nasilja ter krepitev čustvene prožnosti (rezilientnosti).
Preventivne delavnice, ki jih izvajamo na osnovnih šolah v Mestni občini Koper so sofinancirane v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje programov v vrtcih in šolah v Mestni občini Koper, namenjenih preprečevanju in reševanju socialnih stisk, posledic epidemije in nalezljive bolezni COVID - 19 v letu 2021.
Otrokom in mladim ter odraslim žrtvam nasilja sporočamo, da imajo pravico živeti varno ter da pomoč obstaja.
Mreža pomoči žrtvam nasilja v družini Južna Primorska
Priloga: SEZNAM KONTAKTOV NA PODROČJU PREPREČEVANJA IN OBRAVNAVE NASILJA
Center za socialno delo Južna Primorska
Prisoje 1, 6000 Koper
05 66 34 543
Cesta v Pregavor 3/a, 6310 Izola
05 66 22 694
Cankarjeva ulica 6, 6000 Koper
05 66 34 550, 05 66 34 566
Obala 114, 6320 Portorož
05 67 12 300
Kosovelova ulica 4 b, 6210 Sežana
05 96 94 020
05 62 02 442, 070 754 530
www.vhkras.si
Služba za koordinacijo in pomoč žrtvam:Kolarska ulica 10, 6000 Koper
05 90 39 590, 040 303 203
05 90 39 590, 040 303 669
Prisoje 1, 6000 Koper
05 66 34 579
Društvo za nenasilno komunikacijo, enota Koper
Vojkovo nabrežje 10, 6000 Koper
05 63 93 170, 031 546 098
Beli obroč Slovenije, Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, enota Koper
Gortanov trg 15, 6000 Koper
040 699 613
Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja - SOS telefon: 080 - 11 – 55
Policija: 113, prijava storilcev kaznivih dejanj 080 12 00
TOM – telefon za otroke in mladostnike: 116 111
Psihološka podpora ob epidemiji COVID – 19: 080 51 00
