Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Agencije za okolje in Komisije za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije so namestili oznako visokih voda ob vhodu v Krajinski park Sečoveljske soline. Z njo so obeležili, do kod se je 19. 9. 2010, do zdaj najvišje, vzpela gladina reke Dragonje v solinah. Te oznake – po Sloveniji jih je nameščenih več kot 60 – sporočajo, kakšno moč in dinamiko imajo naše reke, jezera in morje. Voda namreč bolj ali manj pogosto zasede prostor, za katerega ljudje mislimo, da je samo naš. Zato moramo zakonitosti obnašanja voda spoštovati in se jim prilagoditi.
Poplavljanje morja in rek je bolj ali manj pogost naraven proces. Nanj se moramo prilagoditi že pri načrtovanju rabe prostora in ne šele, ko bežimo pred poplavami. Zato je prav, da se prebivalci in strokovnjaki, ki poznajo delovanje voda, zavzeto vključujejo v proces odločanja o urejanju in prihodnji rabi prostora.
Glavni namen postavitve oznak visokih voda je obveščanje in ozaveščanje javnosti o dinamiki voda in odgovornem ravnanju na vodnem in obvodnem prostoru. Vidne in poenotene oznake visokih voda so opomnik o izrednih hidroloških pojavih.
Na dogodku je sodelovalo kar nekaj institucij, katerih predstavniki so opisali, kako doživljajo poplave.
Barbara Morgan, predstavnica Krajinskega parka Sečoveljske soline, je izpostavila, kako poplave ovirajo pridelavo solin.
Karlo Radovac, podžupan Občine Piran, je predstavil problematiko poplav v občini in načrte zmanjševanja poplavne ogroženosti zaradi morja.
Dr. Valentina Brečko Grubar in dr. Gregor Kovačič, z Univerze na Primorskem, s Fakultete za humanistične študije, sta skupaj s študenti predstavila podatke o visokih vodah rek in morja v Slovenski Istri in kako je vpeta tematika hidrologije in prilagajanja na podnebne spremembe v izobraževalni sistem.
Ravnateljica Osnovne šole Lucija Tanja Vincelj in učenci so predstavili, kako krajani doživljajo poplave.
Ervin Vivoda, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, je predstavil izvajanje ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti območja solin in okolice.
Flavio Bonin, iz Muzeja solinarstva, ki je del Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, je opisa vzroke poplav na območju solin: zmanjševanje gozdnih območij, slabo čiščenje strug vodotokov, pozidanost nekoč kmetijskih površin in počasno prilagajanje podnebnim spremembam.
Predstavnik Strategije EU za Jadransko-jonsko regijo, Gorazd Mauri, je poudaril, da sta nameščanje oznak in ozaveščanje podobna v celotni regiji, zato dogodke s to vsebino načrtujemo in izvajajo v vsej omenjeni pomorski regiji.
Akcija poteka od leta 2014 v sodelovanju Agencije za okolje, Ministrstva za okolje in prostor, Komisije za geografije in krajevnih institucij: šol, univerz, občin, društev, parkov in lokalnega prebivalstva.
Vir: https://www.gov.si/novice/2022-03-18-postavitev-oznake-visokih-voda-v-secoveljskih-solinah/
