V Piranu smo včeraj praznovali 330. obletnico rojstva maestra Tartinija z izjemno violinistko Chouchane Siranossian in Venice Baroque Orchestra. Praznovanje se je začelo že dan pred 8. aprilom na Tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini, slavje pa se je nadaljevalo in sklenilo v Tartinijevem Piranu.
Vlada Republike Slovenije je razglasila leto 2022 za Tartinijevo leto.
Giuseppe Tartini (Piran, 1692–Padova, 1770) sodi med najbolj izvirne in vsestranske glasbene osebnosti sredine 18. stoletja. Bil je virtuozni violinist, skladatelj, teoretik in didaktik, obenem pa pomembna referenčna točka evropskega kulturnega sveta tedanjega časa in cenjen violinski pedagog učencev, ki so obiskovali v Padovi ustanovljeno “šolo narodov”. Ob vsem tem je s svojimi estetskimi ideali in raziskovalnim delom na področju fizike in akustike tudi daljnosežno vplival na glasbeno mišljenje novih glasbenih generacij.
Vse od 20. let 18. stoletja je Tartinijeva kompozicijska in izvajalska dejavnost neločljivo povezana z orkestrskim sestavom bazilike sv. Antona Padovanskega. Zaradi slovesa, ki ga je užival, so ga leta 1721 v Padovi zaposlili. Brez preizkusa je zasedel mesto koncertnega mojstra oziroma “prvega violinista in vodje koncertov” – naziv, ki so ga oblikovali posebej zanj in je zajemal tudi skrb za pripravo programa in vodenje koncertov inštrumentalne glasbe. V tem kontekstu je nastala tudi vrsta Tartinijevih koncertov za violino in orkester, ki so bili torej večinoma napisani za izvedbo med bogoslužjem v baziliki sv. Antona Padovanskega. Muzikolog Dounias je leta 1935 katalogiziral 125 koncertov ter 7 del vprašljivega avtorstva (po Douniasu Tartinijeva dela označujemo D.); po najnovejših raziskavah na podlagi novih virov pa je skupno število Tartinijevih koncertov skoraj 160. Nov tematski katalog Tartinijevih del je dostopen v digitalni obliki na povezavi
https://www.discovertartini.eu/archives/detail/5.
Koncertni program, ki ga je v Piranu predstavil Venice Baroque Orchestra z izjemno Chouchane Siranossian, je ponudil v poslušanje še nenatisnjeni Koncert v G-duru (D deest) za violino in orkester. V glasbenem arhivu padovanske kapele ga je odkrila gospa Margherita Canale, nekdanja profesorica in sedanja sodelavka Tržaškega konservatorija za glasbo Giuseppe Tartini. Bil je v prepisu iz 17. stoletja, ki je bil med raznimi rokopisi na drugem mestu, kot so hranjeni avtografi Tartinijevih koncertov v tem bogatem glasbenem fondu. Analiza značilnosti sloga in pisanja za violino je potrdila Tartinijevo avtorstvo; domneva se, da koncert sodi v skladateljevo zrelo obdobje ustvarjanja.
Venice Baroque Orchestra, ki ga je leta 1997 ustanovil čembalist in raziskovalec Andrea Marcon, velja za enega najodličnejših sestavov izvirnih inštrumentov. Orkester si je mednarodno prepoznavnost in ugled pridobil na številnih gostovanjih po Severni Ameriki, Evropi, Južni Ameriki, Japonskem, Koreji, Tajvanu in Kitajskem. Pod Marconovim vodstvom orkester na sodoben način oživlja pozabljene mojstrovine XVII. in XVIII. stoletja, in sicer dela Cavallija, Vivaldija, Benedetta Marcella, Boccherinija, Cimarosa in Galuppija. Med najpomembnejše dosežke orkestra sodijo obsežne turneje po Evropi, Severni Ameriki in Aziji z violinistom Giuliuanom Carmignolo, Philippom Jarousskyjem, Magdaleno Kožená, Ann Hallenberg, Patricio Petibon, Francom Fagiolijem in Avijem Avitalo. Leta 2010 je orkester premierno odigral koncert za violino The American Four Seasons Philipa Glassa.
Venice Baroque Orchestra se lahko pohvali tudi z obsežno diskografijo pri založbah Sony in Deutsche Grammophon. Prvotne diskografija, izdana pri založbi Sony z Giulianom Carmignolo, vključujejo The Four Seasons, predhodno neobjavljene Vivaldijeve koncerte in zbirko Bachovih arij z Angeliko Kirchschlager. Po svetovni premieri predstavitve posnetka Andromeda liberata za Deutsche Grammophon so sledili koncerti za violino z Giulianom Carmignolo, Vivaldijeve simfonije in koncerti za godala, Vivaldijevi moteti in arije s sopranistko Simone Kermes, dva albuma z Magdaleno Kožená, arije Händla in Vivaldija, Vivaldijevi koncerti za violino z Viktorio Mullovo in Giulianom Carmignolo ter italijanske arije s Patricio Petibon. Orkester se lahko pohvali tudi z nagradami, in sicer je za posnetek koncerta Vivaldija z mandolinistom Avijem Avitalom prejel nagrado Echo Classic 2015, za album arij Nicole Porpora s Philippom Jarousskyjem pa so bili nominirani za nagrado Grammy. Najnovejša plošča orkestra s Tartinijevimi koncerti za violino z violinistko Chouchan Siranossian pod taktirko Andree Marcona je izšla februarja 2020 pri založbi Alpha.
Violinistko Chouchane Siranossian uvrščajo med največje virtuoze mednarodne baročne scene. Leta 2021 je prejela mednarodno nagrado za klasično glasbo (International Classical Music Awards) za zgoščenko s posnetki Tartinijevih koncertov v izvedbi z Beneškim baročnim orkestrom. Njen lahkotni pristop pri interpretaciji zahtevnega Tartinijevega repertoarja nas ponese k besedam njegovih sodobnikov, ki so dejali, da Tartinijeva glasba nima istega učinka, če njena izvedba ni po okusu njegove šole. Chouchane Siranossian se je popolnoma zlila z okusom Šole narodov, pri kateri improvizirani okraski niso togi, temveč – tako kot je sam Tartini učil svoje učence – nastanejo v trenutku izvedbe, rodijo se iz globoke notranje asimilacije maestrovega sloga in v neponovljivem dogodku poustvarijo izhodiščno glasbeno idejo na enak način, kot se to danes dogaja na džezovskih koncertih. Prava glasba se razteza čez stoletja in združi različne sloge v eno samo misel: IZVAJANJE glasbe v živo. Na koncertu je mlada virtuozinja igrala na Tartinijevo violino in očarala številno občinstvo.
Večerni koncert v Tartinijevem gledališču je predstavljal vrhunec rojstnodnevnega dogajanja v čast najbolj prepoznavnemu Pirančanu vseh časov. Pestro dogajanje se je začelo že zjutraj, ko se je ekipa RTV Slovenija z oddajo Dobro jutro javljala neposredno s Tartinijevega trga. Ob 11 uri je v Tartinijevi rojstni hiši potekala predstavitev publikacije – faksimila avtoriziranega prepisa Tartinijevega pisma učenki Maddaleni Lauri Lombardini – dragocene, po vsem svetu citirane arhivske listine, ki jo hrani mestni arhiv v Piranu. Večno aktualna lekcija dopisnega šolanja služi še danes kot vir vedenja o razvoju glasbene pedagogike in nagovarja violiniste z vsega sveta. Predstavitev je vodila gospa Duška Žitko, muzejska svetnica iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Glasbeni del programa je zaokrožil Maestro Zdravko Pleše s kratkim koncertom, ki ga je odigral na Tartinijevi violini. Publikacija je naprodaj v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran.
Letošnje leto je razglašeno za Tartinijevo leto. Pester kulturni program za ljubitelje dobre glasbe je na voljo:
https://tartini.eu/wp-content/uploads/2022/02/Tartini330.pdf
