Zavržena hrana, eden večjih globalnih izzivov, je vseobsežna težava, a ker je na prvi pogled precej nevidna, se je mnogi ne zavedajo. Dejstvo pa je, da s sabo nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na predelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. V razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, tako v smeti romajo ogromne količine odvečne, pretečene ali celo sveže hrane.
S tem ko med odpadke vsakodnevno mečemo še užitna živila, svet ne trpi le finančnih in etičnih posledic, pač pa plačuje tudi visoko okoljsko ceno, saj zavržena hrana pomeni tudi neizmeren negativni vpliv na naše okolje. Zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, smo izsekali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju toplogrednih izpustov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane na okolje sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske Unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267-ih Bohinjskih jezerih.
Če bi bila zavržena hrana država, bi bila tretja največja onesnaževalka na svetu, zato je zavržena hrana eden večjih uničevalcev našega planeta! Z naslavljanjem te težave prispevamo k bolj učinkoviti rabi zemljišč in vodnih virov, upočasnjujemo podnebne spremembe ter si prizadevamo za blaginjo vseh ljudi.
Agenda ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 odraža povečano svetovno zavedanje problematike izgub hrane in zavržene hrane. Cilj 12.3 Trajnostnih razvojnih ciljev zahteva, da se do leta 2030 prepolovijo svetovni odpadki hrane na prebivalca na ravni maloprodaje in potrošnikov ter zmanjšajo izgube hrane v proizvodnih in dobavnih verigah.
GOSPODINJSTVA SO ODGOVORNA KAR ZA POLOVICO ZAVRŽENE HRANE
Težava zavržene hrane ne zadeva le proizvajalcev, trgovcev in gostincev, pač pa tukaj pomembno vlogo odigrajo gospodinjstva. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je v letu 2020 v Sloveniji nastalo 143.570 ton odpadne hrane, vsak prebivalec Slovenije pa je pred dvema letoma zavrgel povprečno 68 kg hrane, kar je kilogram več kot leto poprej*. Naj še dodamo, da ta številka vsebuje le hrano, ki konča v zabojnikih za odpadke, ne pa tudi tistih, ki jo zlijemo v odtok ali kompostiramo. Zato ocena, da povprečen Slovenec zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi, ni daleč od resnice.
Kot že omenjeno, je zavržena hrana vseobsegajoča težava, tako da Slovenci v zadnjih letih smeti nismo napolnili le s približno 140 tisoč ton hrane, pač pa tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, desetimi odstotki proizvedene energije in vsaj 355 milijonov evrov denarja.
*SURS (https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8433)
24. APRIL – SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE
Za prevelike količine zavržene hrane je odgovoren vsak izmed nas, ki je kdaj zavrgel star kruh, pozabil živilo v hladilniku ali v smeti odvrgel ostanke s krožnika po kosilu. Zato je ključno, da se zavedamo, da smo del težave, zatorej moramo biti tudi del rešitve. Za spremembo na bolje bi se moral zavzemati vsak – od družin, otrok in mladostnikov do podjetij, občin in ostalih organizacij –, saj lahko količino zavržene hrane zmanjšamo le, če k problematiki pristopi vsak od nas in se nauči, kako to najbolj učinkovito naredi.
Zakaj točno 24. april? Ker datum sovpada z zaključkom projekta Hrana ni za tjavendan, s katerim že vrsto let otroke in mladostnike spodbujamo k odgovornemu ravnanju s hrano na več kot stotih slovenskih izobraževalnih ustanovah.
Slovenski dan brez zavržene hrane je v letu 2021 potekal prvič, letos pa njegovo poslanstvo nadaljujemo in nadgrajujemo. S tem dnevom želimo svetu pokazati, da se resno zavedamo in tudi aktivno naslavljamo ta globalni izziv. Z njim ozaveščamo o pravilnem shranjevanju, recikliranju in odlaganju ostankov hrane, si prizadevamo preprečevati nastajanje odpadne in zavržene hrane in spodbujamo ponovno uporabo ostankov hrane. Stremimo k temu, da vsi postanemo takšni kuharski mojstri, ki premišljeno nakupujemo in shranjujemo živila ter uporabimo vse sestavine. Skupaj lahko prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti!
DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE V NAŠIH VRTCIH IN ŠOLAH
Na pobudo Občine Piran, kako javni zavodi v občini zmanjšujejo količine odpadne hrane, se je odzval Vrtec Morje Lucija, ki je vključen v Eko projekt, katerega pomembne aktivnosti so tudi racionalna poraba hrane in zmanjševanje odpadkov hrane in Osnovna šola Lucija ter Vrtec la Coccinella.
Pri tem projektu so v vrtcu vključeni vsi delavci v kuhinji, strokovni delavci oddelkov, otroci, hišnik in organizator ZHR, ki skrbi za povezovanje vseh udeleženih v aktivnosti. Povedali so, da v kuhinji skrbno načrtujejo nakup živil, preverjajo ustreznost in rok uporabe. Zaradi krajše verige v jedilnike vključujejo tradicionalnih jedi in jedi iz lokalno pridelanih živil s poudarkom na sezonsko pridelani hrani. Pogosteje pripravljajo hrano, ki jo imajo otroci radi in je v skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja v vrtcu in prehransko piramido. Pri kuhanju uporabljajo tudi zelišča za namaze iz našega vrta. Čiste ostanke krušnih rezin sušijo za drobtine, maslo ponovno uporabijo za kuhanje. Hrano pogosto pripravljajo v konvektomatih in tako zmanjšujejo kopičenje odpadnega olja. Dnevno zbirajo ostanke sveže zelenjave in sadja za kompostiranje. Za odnašanje tovrstnih ostankov dnevno skrbi hišnik.
V vseh oddelkih spodbujajo otroke k uživanju lokalno pridelanih živil. Vključujejo jih v procese priprave živil kot so sušenje kakijev, kuhanje marmelad, vlaganje oljk, pripravo jabolčnega zavitka, bučne juhe, sokov. Po obrokih ločujejo ostanke neuporabljene hrane od ostalih odpadkov. Otroke osveščajo o pomenu zdravih prehranjevalnih navad in o ravnanju z odpadki. V ta namen v vseh oddelkih zbirajo ostanke sveže hrane za kompostnik. Otroci starejših oddelkov zbrane odpadke sproti odnašajo v kompostnik. Na šestih gredicah centralnega vrtca in v obeh enotah Ježek in Strunjan z otroki urejajo, sejejo, sadijo in skrbijo za zelišča: majaron, timijan, drobnjak, baziliko, žajbelj, peteršilj, ki jih sveže nabirajo za pripravo namazov v kuhinji in kot začimbe pri kuhanju. Poprovo meto in meliso nabirajo in sušijo za čaje. Vso pridelano zelenjavo in sadje: solato, paradižnik, grah, krompir, blitvo, redkev, jagode in maline pojedo otroci med obroki ali pa jim zelenjavne jedi pripravijo kuharice.
Na travniku vrtca skrbijo tudi za sadna drevesa kakija, češnje, jablane, slive in žižole. Tako imajo v času zorenja vedno sveže sadeže, ki jih otroci z veseljem pojedo. Za uresničitev zastavljenih ciljev se vsaj 3-krat letno sestane Prehranska komisija, kjer izmenjujejo mnenja, predloge in pobude v zvezi s pripravo obrokov in prehrano otrok.
Na Osnovni šoli Lucija se že vrsto let ukvarjajo s problematiko zavržene hrane. Na nivoju šolske kuhinje so optimizirali količino naročenih živil, ter prilagodili količine kuhanih jedi. Konkretno, če je na jedilniku goveja juha, katero jedo skoraj vsi učenci, skuhajo maksimalno možno količino. Ko pa so na jedilniku zelenjavne juhe, se skuha manjše količine zato, da ne zavržejo več litrov juhe. Podobno počnejo tudi za ostale jedi.
Na šoli se boj proti zavržkom ne ustavi v kuhinji, vključujejo tudi učence. V letošnjem šolskem letu bodo že tretjič izvedli akcijo »tehtanja zavržkov hrane« pri malici. Pri akciji sodelujejo vsi učenci oz. oddelki, po celotni vertikali. Za motivacijo ponujajo zmagovalnemu oddelku (tisti, ki je na mesečni ravni imel najmanjši delež zavržene hrane, preračunano na učenca) nagrado. Nagrada je izbira jedilnika za en dan, v dogovoru z vodjo šolske prehrane.
Pri zmanjševanju zavržkov bi bili še uspešnejši, če bi imeli realno število učencev, kateri kosijo v šoli. Soočajo se s težavo, da vsi starši ne odjavljajo obroke, ko so učenci odsotni. Upajo, da bodo s pogovori in akcijo »tehtanja zavržkov« otroke spodbudili, da opominjajo starše na možnost odjavljanja obrokov v primeru odsotnosti.
Pri Vrtcu La Coccinella Piran se zavržena hrana zbira za predelavo v kompost. Nekaj starega kruha se nameni pticam in se ga namesti v ptičje hišice, ki jih je izdeloval hišnik in namestil na drevesa v otroškem igrišču.
