Đenio Zadković: "Uveljavljanje predkupne pravice je zaradi visokega zneska kupnine, ki presega predhodno cenitev za skoraj 2 milijona evrov, v smislu vpliva na bodoče delovanje Občine Piran tvegano in glede racionalnosti vprašljivo. Občina Piran bo v primeru nakupa zemljišča, na katerem stojijo in bodo skoraj gotovo tudi v prihodnosti stala teniška igrišča (prostorski akt ne omogoča tako rekoč nič drugega oziroma le manjše spremembe), primorana celotna sredstva za nakup pridobiti s pomočjo kredita.
Najem tako visokega kredita bi zaradi zakonsko opredeljenih možnosti v smislu najvišjega možnega kreditiranja lokalnih skupnosti imel zelo velik vpliv na načrtovanje in izvajanje že zadanih občinskih obveznosti, kot je gradnja novega vrtca s parkirno hišo v Luciji, gradnja stanovanj v Sečovljah in gradnja kanalizacijskega omrežja. Velik del omenjenih investicij bi se glede virov financiranja izvajal s pomočjo kreditov, ki jih zaradi zakonsko opredeljene najvišje možne višine kreditiranja ne bo možno črpati v zadostni meri. V primeru nakupa Tenis centra Portorož bo treba za omenjene investicije poiskati drugačne vire financiranja ali pa se nečemu od zgoraj naštetega žal odpovedati. Gre za stvar prioritet!
Če se bodo svetniki odločili za uveljavitev predkupne pravice, bo moral občinski svet odločiti še o razširitvi načrta pridobivanja nepremičnega premoženja in rebalansu proračuna. V danem trenutku ni rešeno niti vprašanje dostopnih poti do teniških igrišč. Občina ne bi imela zgolj z uveljavljanjem predkupne pravice primernega dostopa do nepremičnin. Brez njih bi bil nakup absolutno neupravičen! Občina Piran v danem trenutku tudi ni seznanjena z vsebino sodnih postopkov po ZVEtL, kar obremenjuje v smislu bodoče lastnine dostopno pot in nekatere druge nepremičnine – slednje bi lahko pomembno vplivalo na dostopnost nepremičnin, ki bi jih občina z nakupom dobila v last. Do določenih delov dostopnih poti in parkirnih mest bodo namreč po končanih postopkih po ZVEtL upravičeni posamezni lastniki nepremičnin na danem območju.
Določen dvom povzročajo še špekulacije, zakaj se javno ne razkrije ime hrvaškega kupca in dejstvo, da se slednji ni pred namero o nakupu oglasil na občini ter poizvedoval o morebitnih načrtih občine glede njenih prostorskih načrtov v neposredni bližini teniških igrišč. Odprto vprašanje ostaja tudi glede načina, kako in na kakšen način bi Občina Piran v primeru nakupa teniških igrišč z njimi upravljala in jih tržila?"
